Po dvajsetih letih so danes v Berlinu sprejeli novo, spremenjeno strategijo civilne zaščite, katere cilj je doseči pripravljenost države in državljanov na teroristične grožnje, kiberterorizem in morebitne napade na infrastrukturo. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je poudaril, da gre za velik korak v smeri priprave oblasti in javnosti na spremenjene varnostne grožnje in dodal, da vsi upajo, da jim bodo prihranjene večje krize, da pa je vseeno na pravi način potrebno pripraviti državo. Novi načrti tako zahtevajo od prebivalstva, da si naredi zalogo hrane in vode za primer, če bi prišlo do izrednih razmer. Strategija predvideva tudi, da bo prebivalstvo v tem primeru pomagalo vojski z izvajanjem lažjih nalog kot so usmerjanje prometa, raznašanje pošte, zagotavljanje namestitev in goriva. Ni pa zahteve po ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Tega so Nemci odpravili leta 2011, po 55 letih veljave. Govora je bilo tudi o utrditvi trdnosti stavb, ki bi kot takšne nadomestile javna zatočišča, pa povečanih zmožnostih zdravstvenega sistema. Opozicija sprejete ukrepe zavrača in jih označuje kot ustrahovanje državljanov. Kljub temu, da vlada izpostavlja, da ukrepi niso odgovor na nedavne teroristične napade, strategija zajema tudi naraščajoče grožnje tako imenovanih hibridnih napadov, pri katerih gre za kombinacijo konvencionalnega ter kibernetskega vojskovanja. Kot je danes ponovno poudaril de Maiziere, so z revizijo strategije začeli že leta 2012 in je zgolj naključje, da so postopek zaključili prav v času krvavih napadov. Razmislek o varnosti pa je tudi posledica napetosti med Natom in Rusijo glede Krima oziroma Ukrajine, poroča DPA. Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung v današnji izdaji objavlja javnomnenjsko anketo, v kateri so ugotovili, da se počutijo Nemci vse bolj ogrožene, ko gre za njihov življenjski slog ali svobodno družbo. Anketa Instituta za raziskave javnega mnenja je pokazala, da občutek ogroženosti med Nemci vztrajno narašča. L