Notranji minister Thomas de Maiziere je podaljšanje nadzora utemeljil z nizom terorističnih napadov v Nemčiji in Evropi. “Še vedno so pomanjkljivosti pri varovanju zunanjih meja EU, prav tako se nadaljuje obsežen tok nezakonitih migracij znotraj schengenskega območja,” je dejal, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Poudaril je še, da se je moral kot notranji minister ustrezno odzvati na razmere. O podaljšanju nadzora se je Nemčija pogovorila z državami, ki jih bo ta ukrep zadeval, obveščene pa so tudi ustrezne institucije Evropske unije, je zatrdil minister.
“Popolnoma se bomo k schengenskemu območju brez nadzora na notranjih mejah lahko vrnili šele, ko bo razvoj celotnega položaja to dopuščal,” je še dejal de Maiziere.
Podobno odločitev je danes po poročanju dpa sprejela tudi Danska in za naslednjih šest mesecev podaljšala nadzor na nemško-danski meji. Ukrep so prav tako kot Berlin utemeljili na podlagi povečane nevarnosti terorističnega napada.
Danska je nadzor na meji z Nemčijo uvedla januarja 2016, da bi omejila povečano število nezakonitih migrantov, ki so prihajali v državo. Odtlej sistematično preverjajo vlake, avtobuse in avtomobile na kopenskih mejnih prehodih, pa tudi v pristaniščih Gedser und Rodby. Policistom na kopenski meji pomaga tudi vojska.
Podaljšanje nadzora je nato napovedala tudi Francija. Nadzor na notranjih mejah nameravajo izvajati do 30. aprila, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo notranje ministrstvo v Parizu. Tudi oni so kot razlog za podaljšanje navedli “vztrajno grožnjo terorizma”. Francija je sicer nadzor na notranjih mejah uvedla po terorističnem napadu v Parizu novembra 2015.
Sedanji nadzor na podlagi migracijskih tveganj naj bi se iztekel sredi novembra. Evropska komisija je sicer predlagala reformo pravil, ki bi omogočila nadaljevanje notranjega nadzora v schengnu iz varnostnih razlogov celo na tri leta.
Slovenija podaljševanju nadzora na notranjih mejah nasprotuje. To je nazadnje tudi evropskemu komisarju za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitrisu Avramopulosu v torek v Ljubljani pojasnila slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
“Slovenija nasprotuje nenamenski, neproporcionalni in neutemeljeni uporabi ukrepa na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo,” so za STA pojasnili na notranjem ministrstvu, kjer današnje odločitve Nemčije sicer ne komentirajo.
V prid slovenskemu stališču govorijo tudi statistični podatki, saj število nezakonitih prehodov slovensko-avstrijske meje ostaja na zelo nizki ravni. Tako so nam letos avstrijski varnostni organi vrnili zgolj 27 tujcev, ki so nezakonito vstopili na avstrijsko ozemlje iz Slovenije, so še pojasnili na MNZ.
Veljavna schengenska sicer pravila določajo tri možnosti za začasno uvedbo nadzora v schengnu. Prva možnost je enostranska uvedba začasnega nadzora v primeru nenadne in nepričakovane grožnje, na primer v primeru terorističnega napada, za deset dni z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev.
Druga možnost je uvedba nadzora v primeru migracijskih pritiskov na podlagi predloga komisije, o katerem članice odločajo s kvalificirano večino. Tak nadzor je mogoče uvesti za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let. To drugo sedaj uporabljajo Avstrija, Nemčija, Švedska, Danska in Norveška.
V skladu s tretjo možnostjo lahko članica v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti enostransko uvede nadzor za obdobje do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. Ta ukrep so članice doslej uporabljale ob velikih napovedanih športnih ali političnih dogodkih, na primer nogometnih prvenstvih.
V schengnu je 26 držav. Med njimi je 22 članic EU – zunaj so Velika Britanija, Irska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper – ter štiri nečlanice – Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.
