Po predlogu bi morala podjetja z več kot 200 zaposlenimi na zahtevo zaposlenega pojasniti, na podlagi katerih kriterijev je bil plačan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Podjetja z več kot 500 zaposlenimi bi morala poleg tega redno poročati o strukturi plač, da bi pokazala, da spoštujejo pravila glede enakopravnosti.

Nemška ministrica za družino, starejše, ženske in mlade Manuela Schwesig je zadovoljna, da so po več mesecih pogajanj prišli do zakonskega predloga. Trenutni plačni razkorak med spoloma v višini 21 odstotkov je po njenih besedah krivičen. “Zato potrebujemo ta zakon. Pomeni preboj,” je po poročanju dpa dejala ministrica.

Pravico do informacij glede izplačil bo imelo po njenih pojasnilih 14 milijonov zaposlenih, v enaki meri žensk in moških. Ministrica je prepričana, da bo prišlo do sprememb v podjetniški kulturi.

Nemčija je sicer z letom 2016 uvedla ženske kvote na vodilnih mestih v podjetjih – v nadzornih svetih okoli največjih podjetij mora sedeti najmanj 30 odstotkov žensk, še 3500 podjetij pa je moralo sprejeti zavezujoče cilje za zvišanje deleža žensk v upravah, nadzornih svetih in na najvišjih dveh vodstvenih ravneh.

Plačni razkorak v Nemčiji, kjer imajo ženske v povprečju 21 odstotkov nižjo plačo kot moški, je višji, kot znaša evropsko povprečje, ki je bilo v letu 2015 pri 16,5 odstotka, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Razlog za razkorak v Nemčiji je deloma v tem, da ženske pogosteje delajo na slabše plačanih delovnih mestih ali s skrajšanim delovnim časom.

Razkorak v plačilu med ženskami in moškimi z enakimi kvalifikacijami na enakem delovnem mestu v Nemčiji znaša sedem odstotkov, še poroča AFP.