Članica celica Nacionalsocialistično podzemlje (NSU) Zschäpejeva je bila danes spoznana krive umorov osmih priseljencev turških in enega grških korenin ter nemške policistke v obdobju med letoma 2000 in 2007. Sodnik jo je zaradi izredne resnosti kriminalnih dejanj obsodil na najvišjo možno kazen in sicer dosmrtno ječo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poleg nje so na zatožni klopi sedeli še štirje podporniki NSU. Vsi so bili spoznane za krive, eni od njih le podpiranja teroristične organizacije, drugi pa še zaradi pomoči pri umorih, ker so priskrbeli orožje. Eden je bil obsojen na dve leti in pol zapora, dva na tri leta in zadnji na deset let.

Sodišče je v večji meri upoštevalo zahteve tožilstva, predvsem pri Zschäpajevi, medtem ko so za ostale zahtevali rahlo višje zaporne kazni.

Na višjem deželnem sodišču v Münchnu se je tako po petih letih končal eden najobsežnejših in odmevnejših povojnih sodnih procesov. A je zelo verjetno, da bo sledila pritožba. To pa nato obravnavalo zvezno sodišče.

V Nemčiji je dosmrtni zapor najstrožja kazen, običajno se lahko po 15 letih prosi za predčasno izpustitev. Če pa sodišče prisodi izredno resnost dejanja, lahko pride obsojeni po 15 letih na prostost le v primeru hujše bolezni ali visoke starosti.

Proti Zschäpejevi sicer nikoli niso našli dokazov, da je bila na enem od prizorišč umorov. A je tožilstvo trdilo, da je Zschäpejeva skupaj s sostorilcema Uwejem Mundlosom in Uwejem Böhnhardtom sodelovala pri ustrahovanju priseljencev z arbitrarnimi umori. Pri tem je neonacistka pokazala voljo do dejanj in oblikovala “tretjino zarotniškega triumvirata”.

Odkritje skupine NSU leta 2011 je šokiralo Nemce. Njeni zločini so namreč ostali nerazrešeni več kot desetletje tudi zaradi očitnih napak pristojnih preiskovalnih organov, ki so spregledali grožnjo skrajne desnice.

Teroristična celica se je na koncu v bistvu razkrinkala sama, ko sta Mundlos in Böhnhardt po neuspelem ropu storila samomor, tretja članica Zschäpejeva pa se je predala policiji.