Nemška kanclerka Angela Merkel je napad danes označila za teroristično dejanje, ki ga je verjetno zagrešil prosilec za azil. “To je bil zelo težek dan,” je v izjavi za javnost vidno pretresena dejala kanclerka.

“Vem, da bomo težko prenesli, če se bo potrdilo, da je napad izvedla oseba, ki je od Nemčije zahtevala zaščito in azil,” je dodala. Dejala je, da bo predvsem boleče za številne Nemce, ki vsakodnevno pomagajo beguncem, ter tudi številne ljudi, ki potrebujejo zaščito in se želijo vključiti v nemško družbo.

Policija je v ponedeljek zvečer nekaj kilometrov od kraja dogodka prijela osumljenca za napad, potem ko so priče policistom povedale, da je voznik tovornjaka, ki je zapeljal v množico, pobegnil. Napadalec naj bi vozilo ukradel, v njem pa so našli tudi truplo poljskega državljana, domnevno pravega voznika tovornjaka, ki je bil ustreljen.

Osumljenec, 23-letni Naved B., begunec, ki naj bi v Nemčijo lani po balkanski migrantski poti prispel iz Pakistana in je živel v begunskem centru, je vpletenost v napad zanikal, policija pa je danes priznala, da niso prijeli pravega osumljenca. Eden ali več storilcev naj bi bilo še na begu, so oboroženi ter nevarni.

Nemške oblasti medtem zatrjujejo, da se ne bodo pustile ustrahovati. Tako je Merklova državljane pozvala, naj ne dopustijo, da bi jih strah ohromil.

Notranji minister pa se je zavzel za to, da božični sejmi v Nemčiji ob ustreznih varnostnih ukrepih ostanejo odprti. “Ne glede na to, kaj bomo ugotovili glede motivov in namenov napadalca, si ne smemo pustiti vzeti svoje svobode,” je v sporočilu zapisal Thomas de Maiziere. Berlinske oblasti so napovedale, da bodo kljub napadu pripravili tradicionalno silvestrovanje na prostem.

Nemški predsednik Joachim Gauck je dejal, da sovraštvo napadalcev ne sme voditi v še več sovraštva. Kanclerka Merklova pa je z notranjim in zunanjim ministrom de Maizierjem in Frank-Walterjem Steinmeierjem ter berlinskim županom Michaelom Müllerjem obiskala prizorišče napada in se poklonila žrtvam.

Teh so se spomnili tudi z mašo v katoliški katedrali v Berlinu, ki se je je udeležilo kakih 400 ljudi. Nadškof Heiner Koch je vernike ob tem pozval, naj v težkih časih držijo skupaj. Zvečer je v spomin na žrtve predvidena tudi maša v evangeličanski cerkvi na trgu Breitscheidplatz, prizorišču napada.

Doslej so identificirali šest od 12 smrtnih žrtev napada. Vseh šest je Nemcev. 49 ranjenih so po napadu prepeljali v bolnišnice, od tega so jih 24 že odpustili iz bolnišnic, 25 pa jih še ostaja v zdravniški oskrbi. Med njimi je 14 huje ranjenih.

Med ubitimi ali ranjenimi v napadu po še neuradnih podatkih ni slovenskih državljanov, je povedal vodja konzularne službe na zunanjem ministrstvu Andrej Šter. Kot je pojasnil, bodo uradni podatki znani, ko bodo pristojne nemške oblasti objavile sezname z identitetami žrtev napada.

Dodal je, da zunanje ministrstvo po napadu v Berlinu ne odsvetuje potovanj v tujino, svetuje pa previdnost vsem, ki načrtujejo potovanje ali živijo v tujini ter jih poziva, naj “iz sebe ne naredijo dodatne tarče” ter naj upoštevajo navodila lokalnih varnostnih organov.

Pri napadu je očitno šlo za napad tako imenovanega volka samotarja oziroma posameznika, takšne napade pa je, kot je za STA povedal strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj, najtežje zaznati in še težje preprečiti. Varnostne službe ne bi mogle narediti veliko več, da bi preprečile ponedeljkov napad, je dejal.

Napad je v Nemčiji sprožil vnovične kritike politike odprtih vrat za begunce, ki jo zagovarja kanclerka. V državo je samo lani prišlo skoraj 900.000 prosilcev za azil, med njimi morda tudi berlinski napadalec.

Kot so poudarili v desničarski Alternativi za Nemčijo (AfD), je prav liberalna migrantska politika kanclerke kriva za ponedeljkov pokol. “Nemčija ni več varna. To bi vam morala povedati kanclerka, ampak ker ne bo, vam to pravim jaz,” je dejala vodja AfD Frauke Petry.

Do politike Merklove so zadržani tudi v bavarski Krščansko-socialni uniji (CSU), ki je sestrska stranka kanclerkinih krščanskih demokratov. “Če se bo potrdilo, da je napad izvedel prosilec za azil, bo treba v Berlinu opraviti temeljit premislek o tem, kako je organiziran sprejem migrantov,” je dejal bavarski notranji minister Joachim Herrmann.

Iz sveta se vrstijo obsodbe napada. Ruski predsednik Vladimir Putin ga je označil za brutalnega in ciničnega, madžarski premier Viktor Orban pa je opozoril, da so bile napadene krščanske vrednote.

Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil solidarnost z Nemci, medtem ko je njegov naslednik Donald Trump dejal, da mora civilizirani svet zaradi napadov, kakršen se je zgodil v Berlinu, spremeniti način razmišljanja ter napovedal, da bo treba islamske teroriste izbrisati z obličja Zemlje.

Pretresenost sta izrazila tudi avstrijski kancler Christian Kern in predsednik Alexander Van der Bellen. Kern je napad označil za strašno tragedijo, obenem pa napovedal, da bodo avstrijske oblasti storile vse, da zagotovijo varnost na božičnih sejmih po državi.

Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da so Francozi v tej tragediji z Nemci. V francoski Nici se je sicer poleti zgodil podoben napad s tovornjakom, v katerem je umrlo 86 ljudi, izvedel pa ga je simpatizer skrajne skupine Islamska država. Hollande je povedal, da v Franciji po napadu v Berlinu velja visoka stopnja teroristične ogroženosti.

Iz Belgije in Nizozemske so sporočili, da so poostrili varovanje na božičnih sejmih, vendar v nobeni od njiju stopnje ogroženosti zaradi napada v Nemčiji niso zvišali.

Slovaška, ki trenutno predseduje Svetu EU, je soodgovornost za napad pripisala nemški azilni politiki.

Tudi Slovenija je ostro obsodila napad v Berlinu. “Napad je zahteval številna nedolžna življenja ljudi, ki so se veselili v tradiciji svobodnega sveta. Nerazumnost in zavrženost tovrstnega dejanja zahtevata najmočnejšo obsodbo,” so sporočili z zunanjega ministrstva. Zunanji minister Karl Erjavec in predsednik republike Borut Pahor sta nemškima kolegoma izrazil sožalje in solidarnost. Napad je že v ponedeljek na Twitterju obsodil premier Miro Cerar.

Slovenska policija je medtem za STA sporočila, da pozorno spremljajo varnostne razmere. “Ocena ogroženosti pri nas ostaja nizka,” so zagotovili. Napovedujejo, da bodo še naprej zagotavljali varnost v državi, še posebej pozorni so ob množičnih prireditvah. Seja sveta za nacionalno varnost pa se obeta po novem letu.