Kategorija: Komentarji Thu, 09 Nov 2017 22:00:00 +0100 Med gospodarskimi modreci, ki svetujejo nemški vladi, je tudi eden redkih nemških keynezijancev Peter Bofinger, a lahko domnevamo, da so ga bolj ordoliberalni profesorji ekonomije med pisanjem tokratnega gospodarskega poročila potisnili ob stran. Že avgusta so ga namreč Christoph M. Schmidt, Lars Feld, Isabel Schnabel in Volker Wieland razglasili za ekonomsko nepismenega, potem ko je ob bančnih bankrotih, jedrskih koncernih in dizelskem škandalu javno podvomil o brezmejnem zaupanju v načelo konkurenčnosti ter predlagal več državnega centralizma. S tokratnim gospodarskim poročilom nemški vladi se modreci vsekakor vračajo k temeljem doktrine urejenega liberalizma, ki ji pripisujejo zasluge za prvi povojni nemški gospodarski čudež in tudi za reforme socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja. Danes pogosto pozabljamo, da je Nemčija pred zadnjimi veljala za evropskega gospodarskega bolnika pa tudi, da urejeni liberalizem ni le ...