Znamenita Münchenska varnostna konferenca, tokrat že 53. po vrsti, ne bi mogla ob bolj primernem trenutku zbrati svetovne politične vrhuške, da razpravlja o vprašanjih, povezanimi z varnostnimi razmerami v svetu. Napetosti zelo jasno demonstrira pozicioniranje zveze Nato s štirimi večnacionalnimi bataljoni v baltskih državah in seveda ameriške železne brigade z enakim številom vojakov in še težjo oborožitvijo prav tako v vzhodnih evropskih državah. Poleg napetosti z Rusijo, konflikta v Ukrajini in nejasne hibridne vojne na vseh nivojih so tukaj še zapleteni odnosi z Iranom, nepredvidljiva Severna Koreja s svojim raketnim izzivanjem, razsuti Bližnji vzhod z opustošenima Sirijo in Irakom ter seveda Islamska država in terorizem. Vsa ta vprašanja od danes pa do nedelje zaposlujejo nadvse izbrano mednarodno politično združbo. Med 500 visokimi gosti so ameriški podpredsednik Mike Pence, ameriški obrambni minister James Mattis, nemška kanclerka Angela Merkel in šef ruske diplomacije Sergej Lavrov. Ker je Rusija pomemben element trenutne varnostne situacije, je prisotnost izkušenega dolgoletnega ruskega ministra na konferenci izjemnega pomena. Po napovedih se bo Lavrov v Münchnu sestal tudi z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom. V središču zanimanja ostajajo čezatlantski odnosi po zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah. Ob začetku varnostne konference je nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen danes v neobičajno odločnem tonu ameriško administracijo posvarila pred soliranjem, predvsem kar zadeva politiko do Rusije. Zveza Nato je združba na temelju skupnih vrednot, kar pomeni, da imamo skupni interes; če želimo doseči zanesljivo sobivanje z Rusijo, potem moramo “to doseči skupaj in ne dvostransko, mimo partnerjev”, je posvarila nemška ministrica za obrambo. Ameriški obrambni minister Mattis je v Münchnu poudaril, da je vez med Evropo in Ameriko “najmočnejši branik” pred nestabilnostjo in nasiljem. Kot je še dejal Mattis, je prepričan, da bosta
