Nemško ustavno sodišče je z danes objavljeno odločitvijo, da se tega vprašanja vsebinsko loti, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočilo, da pomisleke, ki so jih v tožbah izrazile različne skupine nemške civilne družbe, jemlje resno.
Ker pa gre za vprašanje izvajanja evropskega prava, se je nemško ustavno sodišče z več vprašanji najprej obrnilo na Sodišče EU v Luxembourgu. Ob tem v Karlsruheju osrednji sodni organ unije pozivajo k odločanju po hitrem postopku.
Na podlagi prehodnega mnenja Sodišča EU bodo nato nemški ustavni sodniki sprejeli vsebinsko odločitev.
A že iz besedila danes objavljene odločitve je razvidno, da ima nemško ustavno sodišče številne pomisleke glede programa odkupovanja državnih obveznic in obveznic drugih državnih akterjev na sekundarnem trgu, ki na podlagi odločitve sveta Evropske centralne banke (ECB) poteka v okviru sistema centralnih bank območja evra. Ta program predstavlja najpomembnejši del širšega programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev v okviru prizadevanj za povečanje količine denarja v obtoku in spodbuditev inflacijskih pritiskov.
Po oceni nemških ustavnih sodnikov obstajajo namreč močni argumenti v prid očitkom tožnikov, da program krši temeljna določila prava EU o prepovedi financiranja držav s strani ECB in drugih centralnih bank območja evra, pa čeprav nakupi centralnih bank potekajo na sekundarnem, torej borznem trgu, in ne neposredno od držav.
Prav tako po mnenju ustavnih sodnikov obstajajo argumenti, da program presega mandat denarne politike ECB, ki je ohranjanje cenovne stabilnosti v evrskem območju, in posega na področje ekonomske politike, kar je v pristojnosti predstavnikov članic, torej evrskih voditeljev in evroskupine.
Ustavne sodnike skrbi tudi vprašanje delitve bremen med centralnimi bankami v primeru morebitnih ustvarjenih izgub zaradi lastništva teh dolžniških vrednostnih papirjev.
V skrajnem primeru bi lahko ustavni sodniki v vsebinski odločitvi nemški centralni banki Bundesbank kot najpomembnejši nacionalni centralni v območju skupne valute in največjemu kupcu obveznic prepovedali nove nakupe.
To sicer ni prva tožba v Nemčiji proti ECB zaradi njenih kriznih ukrepov. Tako je skupina evroskeptikov banko že tožila zaradi programa odkupovanja obveznic ranljivih evrskih držav, ki ga je banka vzpostavila leta 2012, a ga ni nikoli uporabila. Ustavni sodniki so lani presodili, da je ta program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic območja evra skladen z nemško ustavo, a pod določenimi pogoji. Pred tem ga je kot skladnega s pravom EU opredelilo tudi Sodišče EU.
Tokratni bistveno obsežnejši program odkupovanja obveznic je ECB zagnala marca lani, trajal pa naj bi eno leto. Sprva so centralne banke območja z evrom v njegovem okviru mesečno odkupovale za 80 milijard evrov obveznic, po odločitvi sveta ECB iz lanskega decembra pa je trenutno mesečni obseg nakupov omejen na 60 milijard evrov, program pa je bil podaljšan do decembra letos.
Trgi sicer pričakujejo, da bo svet ECB jeseni sprejel odločitev o novem podaljšanju programa, pri čemer pa naj bi mesečno omejitev nakupov dolžniških vrednostnih papirjev še dodatno omejili. Postopno ukinjanje programa naj bi ob izboljševanju gospodarskih razmer in krepitvi inflacije potekalo tudi v 2018.
Skupaj so centralne banke po zadnjih podatkih odkupile za skoraj 1681 milijard evrov državnih obveznic in obveznic drugih državnih akterjev, od tega Bundesbank za približno 404 milijarde evrov, Banka Slovenije pa za primerjavo za skoraj šest milijard evrov.
