“V Sloveniji bo delež ločeno zbranih odpadkov kmalu dosegel 70 odstotkov in ostale evropske države nas imajo za vzgled, a sistem ravnanja z odpadno embalažo je v katastrofalnem stanju in ne deluje že od leta 2009,” je danes na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc.
Kot je povedal, se nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo izogibajo izpolnjevanju obvez prevzema odpadne embalaže ter recikliranja in odstranjevanja, za kar so od zavezancev dobile plačilo.
Sistem ravnanja z odpadno embalažo namreč deluje tako, da trgovci in proizvajalci, ki dajejo embalirane izdelke na trg, za odstranjevanje embalaže pooblastijo družbe za ravnanje z odpadno embalažo – teh je v Sloveniji šest – in za to storitev plačajo.
“A žal se vsako leto v jesenskem času ponavlja zgodba, da nekatere od teh družb v zasledovanju nižjih strokov in izboljšanja poslovnega izida ne izpolnjuje obveznosti,” je opozoril Zupanc. Povem enako se po njegovih besedah dogaja z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki jih je v tem trenutku na dvoriščih komunalnih podjetij nakopičenih več kot 350 ton.
V ljubljanski Snagi, ki pokriva šestino slovenskega prebivalstva, imajo trenutno 2400 ton neprevzete embalaže. “To je toliko, da je to skladišče že vidno iz vesolja,” je dejal pomočnik direktorja Igor Petek, ki prav tako meni, da je vzrok za neprevzemanje odpadne embalaže v težnjah po povečevanju dobičkov. “Žal pa ni volje za rešitev,” je ugotovil.
Direktor Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice Franc Dover je opozoril na dodatne stroške, ki jih imajo komunalna podjetja zaradi neprevzete odpadne embalaže, kot so povečane potrebe po skladiščnih površinah, nabava zaščitnih mrež, povečana notranja logistika in dodatni stroški čiščenja. Močan veter namreč lahko raznese odpadno embalažo tudi do dva kilometra naokoli, je povedal.
S podobnimi težavami se soočajo tudi v Ajdovščini, kjer inšpektorji zahtevajo, naj se do maja nakopičene odpadke odpelje. Direktor Komunalno-stanovanjske družbe Ajdovščina Egon Stopar se je ob tem vprašal, ali naj te stroške zaračunajo uporabnikom. “Mislim, da ne more biti tako,” si je odgovoril.
Da v skladiščih komunalnih podjetij ostajajo kupi neprevzete odpadne embalaže, v zbornici, ki deluje v okviru GZS, opozarjajo že vrsto let. Tokrat svoje zahteve zaostrujejo in od vlade ter okoljskega ministrstva zahtevajo ureditev zakonodaje, da bo sistem operativen in vzdržen ter okoljsko sprejemljiv.
Ministrstvo naj skupaj z inšpektoratom poskrbi tudi za čim prejšnje ukrepanje in odstranitev nakopičene embalaže z dvorišč izvajalcev komunalne službe odstranjevanja odpadkov. Če se to ne bo zgodilo do konca februarja, pa napovedujejo protestni shod.
