Letošnje praznovanje dneva reformacije bo za spoznanje slovesnejše, zaradi bližine 500. obletnice uradnega začetka reformacije: namreč tega dne 1517. je profesor za biblijsko teologijo in katoliški menih Martin Luther (današnji ponoreli svet ga pogosto zamenjuje ali celo nadomešča z enim drugim Kingom, najslavnejšim črnim Američanom Martinom Luthrom, ki je izrekel tisto znamenito sintagmo “I have a dream” …) na vrata domače cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi cerkve in s tem razgalil krizo v njej. Sprožil je silovito reformno gibanje, ki je povzročilo notranjo preureditev Katoliške cerkve, pa tudi sprožilo nastanek številnih novih cerkva.Luther je zahteval, naj bo Cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje. Trdil je, da človek ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu. Ni se mu zdelo prav, da cerkev ljudem odpušča grehe proti plačilu. Trdil je tudi, da bi morala Cerkev Biblijo iz latinščine prevesti v ljudske jezike. Zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij in za to, da bi verniki prebirali Sveto pismo v svojem maternem jeziku. Prav slednje je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V tem času, 1550. leta, je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar. S tem je slovenščina postala knjižni jezik. Kot 14. narod v Evropi smo dobili celoten prevod Biblije in kot osmi moderno slovnico. Letos Trubarjev jubilej Zagotovo je bil protestantizem eno največjih, najpomembnejših duhovnih gibanj v evropski zgodovini. V slovenskih razmerah pa je definitivno oblikoval nacionalno politično (samo)zavest, in to skozi standardizacijo jezika in literaturo, postavljal je infrastrukturo za oblikovanje javnosti in zametke moderne države, s svobodno izbiro religije pa vzpostavil tudi temelje individualne svobode. Zadnja leta se nam je pri nas sicer sesulo vse, razen kulturnega izročila praznika. Pozabljamo tudi, kako močna je bila integracija s sv
