Danes ob deseti uri je Urad varuha za človekove pravice na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti 10.b člena zakona o tujcih, ki je stopil v veljavo 4. februarja letos. "Ocenjujemo, da gre za protiustaven člen zakona o tujcih, ki predvideva oblastno ravnanje. V njem smo prepoznali številne kršitve človekovih pravic," je dejala varuhinja Vlasta Nussdorfer in dodala, da so zaprosili tako za prednostno obravnavo kot za zadržanje učinkovanja 10.b člena zakona o tujcih. Namestnik varuhinje Miha Horvat je opozoril na nevarnost verižnega vračanja prosilcev za azil – tudi v države, kjer bi lahko bili prosilci izpostavljeni mučenju. Dolžnost držav, da ravnajo tako, da to preprečijo, je pred kratkim ponovno izpostavilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru dveh bangladeških prosilcev za azil, ki ju je Madžarska vrnila v Srbijo kot varno državo. Madžarska jima namreč ni omogočila realne možnosti, da bi v postopku obravnave njune prošnje za azil predstavila svoj primer in specifične okoliščine. Tega ne zagotavlja niti slovenski zakon o tujcih, je opozoril Miha Horvat, ki izpostavlja tudi na manko učinkovitega pravnega sredstva zoper oblastno odločitev. Andrej Petelinšek "Vsi, tudi tujci si zaslužijo, da so obravnavani kot subjekti in ne objekti," je zaključila Vlasta Nussdorfer. Urad varuha opozarja tudi na nejasnost in nedoločnost zakonskega besedila v 10.b členu. "Znatno se povečuje možnost arbitrarnega delovanja oblasti," je poudaril namestnik varuhinje. Prav tako ni jasno ne za prosilce za azil ne za policiste, kaj se bo zgodilo in kako naj bi ravnali, če sosednje države prosilcev ne bodo želele sprejeti nazaj. Varuhinja opozarja tudi na kršitev ustavnega načela enakega varstva pravic in prepovedi diskriminacije. "Smisel vseh pravic je, da se jih ljudje lahko učinkovito poslužujejo in tega zakon o tujcih ne omogoča,” je opozoril Miha Horvat ter posvaril tudi pred verjetnostjo, da bi v zakonsko predvidenih okoliščinah lahko prišlo do absol