Prizivno sodišče v Haagu je 27. junija presodilo, da je nizozemska država v Srebrenici ravnala nezakonito in da so nizozemski pripadniki modrih čelad vedeli, da bošnjaškim moškim in dečkom, ki so jih sile bosanskih Srbov ločile od njihovih družin, grozi nehumano ravnanje ali usmrtitev.

Združeni narodi so Srebrenico aprila 1993 razglasili za varovano območje, ki so ga nadzorovale nizozemske modre čelade. V mesto se je zato med vojno zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne BiH. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, v mesto pa so vkorakale 11. julija.

Nizozemski bataljon pripadnikov mirovnih sil ZN je bil nameščen blizu Srebrenice, ko je mesto padlo. Bošnjake, ki so se zatekli v bazo ZN, so predali Srbom.

Prizivno sodišče je konec junija potrdilo sodbo, v skladu s katero mora nizozemska država plačati odškodnino družinam 350 Bošnjakov, ki so bili ubiti v genocidu. Kot piše v sodbi, so nizozemski vojaki silam bosanskih Srbov olajšali ločitev moških in dečkov in ko so jim dovolili oditi iz baze, “so jih prikrajšali za možnost preživetja”.

Nizozemsko vrhovno sodišče zdaj ne bo odločalo o vsebini primera, temveč se bo osredotočilo na interpretacijo in uporabo zakona ter postopkovna pravila kot tudi na razlago sodbe, je pojasnil Meijer.

Če bo vrhovno sodišče presodilo v korist države, bi se lahko sojenje začelo znova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.