V NLB zneskov, tako kot zahteva država, ne bodo poravnali, poroča televizija in dodaja, da pa to ne pomeni, da Hrvaška zneskov ne bo zarubila na računih NLB na Hrvaškem.

Banka je bila zaradi tožb na Hrvaškem po poročanju televizije doslej oškodovana za 2,6 milijona evrov. Na višjem sodišču v Zagrebu v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami čakata še dve tožbi, ena v višini 25 milijonov evrov in druga v višini okoli 600.000 evrov.

Televizija tudi navaja, da še ni znana odločitev Evropske centralne banke (ECB) glede izplačila dividend za lani – banka predlaga, da edinemu lastniku, državi, izplača ves lanski dobiček v višini okoli 189 milijonov evrov, a potrebuje soglasje ECB – ter da naj bi Evropska komisija odločitev o slovenskem predlogu glede spremembe zavez za prodajo banke sprejela junija.

Slovenija nadaljevanje sodnih postopkov proti Ljubljanski banki (LB) in NLB ocenjuje kot kršitev prava EU in mednarodnega prava, postopki pa so po njenem prepričanju v nasprotju s slovenskih ustavnopravnim redom. Slovenija ves čas poudarja, da gre pri tem za nasledstveno vprašanje, ki ga je treba reševati v okviru nasledstvenih pogajanj, medtem ko se na Hrvaškem v nasprotju s sprejetimi obveznostmi sodni postopki nadaljujejo.

Po navedbah vlade so se do aprila pravnomočno končali štirje postopki, od tega trije v škodo LB in NLB. Slovenija po neuradnih informacijah zaradi sodnih postopkov proti LB in NLB pripravlja tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU. Aprila je sicer Evropsko komisijo zaprosila za mediacijo v primeru prenesenih deviznih vlog.

Država je v začetku aprila kot skupščina NLB upravi banke naložila sprejetje ukrepov za zaščito njenega premoženja na Hrvaškem – da bo zagotovila, da bo v primerih obstoječih oz. morebitnih novih pravnomočnih sodb hrvaških sodišč zoper LB in NLB glede prenesenih deviznih vlog v celoti spoštovan vladni sklep iz julija 2015 in februarja letos, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke ni skladno s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami, ki sta jih sklenili Slovenija in Hrvaška.

Upravi banke so tudi naložili, da mora nadaljevati z izpodbijanjem sodnih odločb na vseh instancah na Hrvaškem in pred mednarodnimi sodišči, izvesti ustrezne ukrepe upravljanja s premoženjem NLB z namenom, da se možnost prisilne izterjave prepreči oz. omeji na minimum, pri upravljanju pa v okviru veljavnih predpisov upoštevati slovenske interese.

NLB so pred sodbami hrvaških sodišč želeli dodatni zaščititi tudi z dopolnitvijo ustavnega zakona, a je ustavna komisija DZ na podlagi pravnih mnenj predlog zavrnila.