Slovenija se je za prodajo 75 odstotkov minus ene delnice največje banke v državi zavezala leta 2013 v zameno za soglasje Evropske komisije k njeni sanaciji z državno pomočjo. A v ZL menijo, da NLB ne bi smeli prodati.

Ocena cene, po kateri naj bi se banka prodala, je po poročanju časnika Dnevnik 650 milijonov evrov, je dejal Mesec. To pa ne odraža niti 50 odstotkov trenutne knjigovodske vrednosti delnice in niti tretjine stroškov, ki smo jih imeli državljani z dokapitalizacijo banke.

“Noben razumen lastnik ne bi prodajal pod ceno, ki ne bi vsaj približno povrnila stroškov dokapitalizacije,” je opozoril.

NLB poleg tega spet posluje z dobičkom. Torej lahko samo iz dividend v nekaj letih povrne stroške sanacije, s tem da država v njej obdrži tako večinsko lastništvo in vpliv, predlagajo v ZL.

Poleg tega pa gre za največjo banko v državi, ki ima ogromno potenciala, da spodbuja razvoj gospodarstva. “Država se bo s prodajo temu mehanizmu enostavno odrekla,” je bil kritičen Mesec.

Mesec je prepričan, da Sloveniji ni treba spoštovati leta 2013 dane zaveze Evropski komisiji. Ta je namreč dopustila še drugo možnost, in sicer namesto prodaje 75 odstotkov NLB prodajo deležev njenih hčerinskih družb na Balkanu.

“Druga možnost se nam zdi boljša, saj je od 82 milijonov evrov dobička skupine NLB v prvem četrtletju 72 odstotkov ustvarila matica,” je dejal Mesec.

Vendar v ZL od vlade pričakujejo nekaj drugega. Slovenija bi se morala namreč enako, kot so storili v Italiji in na Portugalskem, dogovoriti o preklicu zaveze za privatizacijo NLB. Evropska komisija namreč po Meščevih besedah nima nobenega razloga, da nas v to sili, saj smo celotne stroške sanacije banke plačali sami.

Slovenski državni holding je namero za prodajo NLB objavil sredi maja, še pred koncem meseca pa je pričakovati objavo prospekta za prvo javno prodajo, v katerem bo naveden tudi cenovni razpon za delnico NLB.