Trojica si je nagrado prislužila za svoj “eksperimentalni pristop k boju proti globalni revščini”, je akademija pojasnila danes.

Ob 50. obletnici podeljevanja nagrade za ekonomijo v imenu Alfreda Nobela je nagrada šele drugič priromala v roke ženske. Kot prva jo je leta 2009 prejela Elinor Ostrom za analizo ekonomskega upravljanja.

Nobelova nagrada za ekonomijo tehnično gledano ni Nobelovo nagrado, saj je Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami. Leta 1986 jo je ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici. Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu.

Kljub drugačnemu izvoru pa nagrada za ekonomijo prinaša enak prestiž in tudi finančno nagrado; ta letos znaša devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov). Če je nagrajencev več, kot je to letos, si nagrado razdelijo.

Pravih Nobelovih nagrad je pet, in sicer jih vsako leto podelijo na področju fizike, kemije, medicine, književnosti in miru. Vsi dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale pa v Stockholmu.