Hart, rojen leta 1948 v Londonu, trenutno poučuje na Harvardski univerzi, Holmström, rojen leta 1949 v Helsinkih, pa na Inštitutu za tehnologije v Massachusettsu, znanem kot MIT; obe univerzi se uvrščata v svetovni vrh.

Komisija se je odločila, da ju bo nagradila za njun prispevek k razvoju teorije pogodb – podajata namreč celotni okvir za analizo različnih vidikov pri sklepanju pogodb, npr. pri določanju plačil vodstvenih delavcev na podlagi rezultatov, malusov in soudeležbe pri raznih zavarovalnih pogodbah ter pri pogodbah o privatizaciji določenih dejavnosti javnega sektorja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Njuna teorija je po oceni komisije izjemno pomembna za razumevanje vrste pogodb, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju, kot so npr. zavarovalne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi. “Novo teoretično orodje, ki sta ga razvila Hart in Holmström, je dragocen prispevek k razumevanju ‘življenjskih’ pogodb in institucij, pa tudi potencialnih pasti v pogodbah,” so poudarili.

Čeprav sta teorijo razvijala vsak zase, sta ustvarila orodje, ki pomaga pri odločitvi, ali naj učitelji, zdravstveni delavci in pazniki prejemajo fiksno plačilo ali plačilo po učinku, in ali naj bodo ponudniki javnih storitev, kot so šole, bolnišnice in zapori, v zasebnih ali državni lasti.

Njuno pionirsko delo postavlja intelektualne temelje za oblikovanje politik in institutov za različna področja, od stečajne zakonodaje do ustav.

Holström je znan po raziskovanju posledic pogodb in spodbud na korporativno obnašanje in upravljanje, pa tudi na likvidnostne probleme v času finančnih kriz.

Holström je v poznih 70. letih pokazal, kako optimalne pogodbe skrbno preučijo tveganja proti stimulacijam. Kasneje je te rezultate bolj prilagodil realnosti, npr. kako so lahko zaposleni nagrajene ne le s plačilom, ampak tudi s potencialnim napredovanjem, ali kako lahko posamezniki v ekipi ‘žanjejo’ uspehe ostalih.

Hart je sredi 80. let bistveno prispeval k novi vrsti pogodb, ki temeljijo na t.i. nepopolnih pogodbah. Hartovo raziskovanje je prineslo novo teoretično orodje pri preučevanju vprašanj, kot so npr. katera podjetja bi se morala združevati, kakšno je ustrezno razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom ter kdaj bi morale biti institucije, kot so šole ali zapori, v zasebni ali državni lasti.

Holström je sicer preko video povezave novinarjem, ki so bili na novinarski konferenci na Kraljevi švedski akademiji v Stockholmu, dejal, da ga je nagrada presenetila in osrečila.

Novinarji so člana uprave finske Nokie v obdobju 1999-2012 vprašali, ali so dodatki vodilnih danes previsoki. “Moja teorija ne temelji na tem … Moje osebno mnenje je, da so pogodbe o zaposlitvi vodstvenih delavcev danes preveč zapletene,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Holström in dodal: “Kar se je v zadnjih letih izboljšalo … ne dobijo vsega v kratkem času, ampak čez čas.”

Hart je medtem na spletni strani Nobelove nagrade zapisal, da je najprej objel ženo in zbudil mlajšega sina, govoril pa da je tudi s kolegom Holströmom.

Hart in Holmström si bosta tako razdelila osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov) vredno nagrado.

Lani je nagrado prejel škotski profesor Angus Deaton, in sicer za analizo potrošnje, revščine in blaginje.

Nagrada za ekonomijo tehnično ni Nobelova nagrada, saj v Nobelovi oporoki ni omenjena in se ne izplačuje iz njegove zapuščine, vendar pa se podeljuje na skupni slovesnosti z Nobelovimi nagradami. Ustanovila jo je švedska centralna banka, in sicer leta 1968.

V seriji letošnjih Nobelovih nagrajencev manjka samo še prejemnik nagrade za književnost – ta bo znan v četrtek. Letošnji nagrajence za medicino je Japonec Yoshinori Ohsumi, za fiziko David J. Thouless, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterlitz, za kemijo Jean-Pierre Sauvage, J. Fraser Stoddart in Bernard L. Feringa, medtem ko si je najpomembnejšo – za mir – letos prislužil kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos za prizadevanja za dosego zgodovinskega mirovnega sporazuma v Kolumbiji.