Kot je ob tem objavila žirija, so molekularni stroji najmanjši stroji, ki jih bodo v prihodnosti najverjetneje uporabljali za razvoj novih stvari, kot so novi materiali, senzorji ter sistemi za shranjevanje energije.
Žirija je ob tem dodala, da so letošnji nagrajenci razvili molekulo, katere gibanje lahko nadzorujejo in lahko ob dodani energiji izvede določeno nalogo. Ocenila je tudi, da gre za novo dimenzijo kemije.
Letošnjo Nobelovo nagrado, ki jo spremlja 830.000 evrov vredna denarna nagrada, so prejeli Francoz Sauvage, v Veliki Britaniji rojeni Stoddart in Nizozemec Feringa.
Feringa je v prvem odzivu dejal, da je ostal brez besed, ko so ga obvestili o nagradi. “Ko sem dobil sporočilo, nisem vedel, kaj naj rečem,” je dejal nizozemski znanstvenik. Dodal je, da ga je “tako veliko presenečenje nekoliko pretreslo”.
“Moja druga pripomba je bila, da se počaščen in pretresen,” je po telefonu novinarjem v kraljevi švedski akademiji znanosti dejal Feringa, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dejal je še, da bi lahko njegova in še drugih dveh nagrajencev odkritja v prihodnosti uporabili za prenos zdravil do celic.
Prvi korak do molekularnega stroja je leta 1983 naredil Sauvage, ko mu je uspelo povezati dve molekuli v obliki obroča v verigo. Običajno so molekule povezane s trdimi vezmi, prek katerih si atomi delijo elektrone, v verigi pa so povezane z bolj prosto mehansko vezjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Da bi stroj lahko deloval, mora imeti dele, ki se lahko gibajo drug proti drugemu. Dva spojena obroča izpolnjujeta prav to zahtevo,” je pojasnila žirija.
Drugi korak je naredil Stoddart leta 1991, ko je molekularni obroč navil na molekularno os in dokazal, da se lahko obroč premika vzdolž osi.
“Med njegovi razvoji (…) so molekularno dvigalo, molekularna mišica in računalniški čip na osnovi molekule,” je objavila žirija.
Feringa je bil leta 1999 prva oseba, ki je razvil molekularni motor.
Lani so Nobelovo nagrado za kemijo prejeli Šved Tomas Lindahl, Američan Paul Modrich in Turek Aziz Sancar, in sicer za raziskave na področju popravljanja DNK. Nagrajenci so na molekularni ravni odkrili, kako celice popravljajo poškodovano DNK in zaščitijo genetske informacije.
Od leta 1091 so Nobelovo nagrado za kemijo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa podelili 171 različnim raziskovalcev. Poprečno so bili nagrajenci stari 58 let. Najmlajši nagrajenec je imel 35 let, najstarejši pa 85. Britanec Frederick Sanger je Nobelovo nagrado dobil celo dvakrat. Doslej so Nobelovo nagrado za kemijo dobile tudi štiri ženske, med njimi Marie Curie leta 1911 za odkritje radioaktivnih elementov polonij in radij in nadaljnje raziskave.
Nobelove nagrade tradicionalno podelijo na obletnico smrti Alfreda Nobela 10. decembra.
