Handke se je rodil leta 1942 v Grebinju na Koroškem kot sin Slovenke in avstrijskega Korošca. V letih 1961-65 je v Gradcu študiral pravo, vendar je študij opustil, ko je leta 1966 izdal romaneskni prvenec Sršeni. Odločil se je, da bo pisatelj.

Leta 1966 je izjavil, da je sodobna književnost “opisno impotentna” in v slogu, polnem nenavadnih obratov in razbijanja jezikovnih konvencij, začel v zgodnejših delih raziskovati možnosti novega izraza kot vezi med človekovim notranjim svetom in svetom, ki ga obdaja.

Ustvaril je veliko število del v različnih žanrih in se po drugi svetovni vojni uveljavil kot eden najvplivnejših pisateljev v Evropi. Njegova bibliografija vsebuje romane, eseje, dramska dela in scenarije. Piše tudi aktualnopolitične literarne refleksije in se ukvarja s prevajanjem, med drugim je prevedel dela slovenskih pisateljev v nemščino. Dobil je več nagrad. Od leta 1990 živi v Franciji v Chavillu pri Parizu.

Med njegovimi glavnimi deli so še romani Vratarjev strah pri enajstmetrovki, Kratko pismo, dolgo slovo, Žalost onkraj sanj, Moje leto v nikogaršnjem zalivu ter drame Zmerjanje občinstva, Kaspar in Še vedno vihar.