Letošnja nagrajenka je leta 1968 objavila prvo pesniško zbirko Firstborn in bila kmalu priznana kot ena najvidnejših pesnic v sodobni ameriški literaturi. Objavila je 12 pesniških zbirk in nekaj zvezkov esejev o poeziji. Značilnost vseh je prizadevanje za jasnost. Njena osrednja tema ostaja otroštvo in družinsko življenje, tesen odnos s starši ter brati in sestrami. V njenih pesmih jaz posluša, kaj je ostalo od njegovih sanj in zablod, in nihče ne more biti strožji kot ona v soočanju z iluzijami o sebi.

A čeprav pesnica nikoli ne bi zanikala pomena avtobiografskega ozadja, je ne gre šteti za izpovedno pesnico. Louise Glück išče univerzalno in pri tem črpa navdih iz mitov in klasičnih motivov, ki so del večine njenih knjig. Glasovi Didone, Perzefone in Evridike – zapuščeni, kaznovani, izdani – so maske za jaz v preobrazbi, tako osebni kot splošno veljavni, piše v utemeljitvi.

Louise Glück je prejela več prestižnih nagrad, med njimi leta 1993 Pulitzerjevo nagrado in leta 2014 nacionalno knjižno nagrado.