Petčlanski norveški Nobelov odbor, ki ga imenuje norveški parlament, je v utemeljitvi odločitve navedel, da je Ican vodilni igralec civilne družbe v prizadevanjih za prepoved jedrskega orožja.
“Živimo v svetu, kjer je tveganje, da bo uporabljeno jedrsko orožje, večje kot v zadnjem času,” je poudarila vodja Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen in ob tem omenila severnokorejsko krizo. Države z jedrskim orožjem je pozvala k začetku pogajanj za postopno odpravo jedrskega orožja.
Vodja Nobelovega odbora je še povedala, da so se v Icanu razveselili, ko so jih obvestili, da so letošnji prejemniki nagrade.
Ican s sedežem v Ženevi sestavlja 468 nevladnih organizacij iz 101 države, med katerimi ni Slovenije. Ustanovljena je bila pred desetimi leti in opozarja na nevarnost jedrskega orožja in si prizadeva za njegovo globalno prepoved.
Kampanja šteje več 10.000 aktivistov. Med uglednimi podporniki Icana so tibetanski duhovni voditelj dalajlama, nekdanji generalni sekretar ZN Ban Ki-moon, južnoafriški Nobelovec Desmond Tutu ter umetnica Yoko Ono.
Pomembno zmago je kampanja zabeležila julija, ko so Združeni narodi sprejeli nov sporazum o prepovedi jedrskega orožja, ki ga je podprlo 122 držav. A jedrske države in druge države članice zveze Nato, med njimi tudi Slovenija, se niso udeležile glasovanja, saj niso sodelovale v pogajanjih. Članice Nata so proti, ker se zanašajo na t. i. ameriški jedrski dežnik.
Ican svoja prizadevanja nadaljuje tudi po sprejetju sporazuma. “Nismo še opravili (…) Naše delo ne bo končano, dokler ne bo uničeno vse jedrsko orožje,” je za francosko tiskovno agencijo AFP ta teden dejala vodja kampanje Beatrice Fihn.
Nobelov odbor je letos prejel 318 nominacij, za 215 posameznikov in 103 organizacije. Med nominiranimi so bili med drugim sirske Bele čelade, kongovski zdravnik Denis Mukwege, zaprti savdski bloger Raif Badavi ter žvižgača Julian Assange in Edward Snowden.
Neimenovani državljan ZDA je nominiral tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki Severni Koreji odkrito grozi z vojaškim posredovanjem, za njegova prizadevanja za mir z “ideologijo moči”. Med kandidati so bili tudi nemška kanclerka Angela Merkel, igralec in glasnik varovanja okolja Leonardo DiCaprio, pokojni britanski glasbenik David Bowie in papež Frančišek. Med bolj opaznimi kandidati sta bila tudi iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif in visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini.
Lani je Nobelovo nagrado za mir prejel kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos za prizadevanja za končanje več kot polstoletne državljanske vojne.
Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike, v sredo pa dobitnika nagrade za kemijo. V četrtek so razglasili ime nagrajenca za literaturo, prihodnji ponedeljek pa bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, letos vredne po devet milijonov švedskih kron oz. 931.000 evrov, prejeli na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.
