V noči na nedeljo bomo ob 2. uri zjutraj premaknili kazalce za eno uro naprej, s čimer bomo prešli na poletni čas. Stališča o upravičenosti in smotrnosti poletnega časa so sicer deljena - nekateri ga povezujejo z zmanjšano porabo energije, drugi pa s psihičnim stresom in nenaspanostjo. Poletni čas so uvedli z namenom prihranka energije. Njegovi zagovorniki se na ta argument še vedno sklicujejo, poleg tega omenjajo večjo aktivnostjo ljudi in s tem povezano boljše počutje. Nasprotniki po drugi strani menijo, da premik ustvarja psihični stres, povzročal naj bi tudi težave v transportu. Glas tistih, ki poletnem času nasprotujejo, se vedno bolj krepi. Kljub temu zaenkrat ne kaže, da bo v kratkem prišlo do ukinitve poletnega časa. Poletni čas so najprej vpeljali v Nemčiji in Avstriji leta 1916. Kasneje so sledile druge države, vendar je bil po drugi svetovni vojni večinoma ukinjen, pišejo na uradu za meroslovje. Mnoge države so ga začele znova uporabljati v šestdesetih in sedemdesetih letih, vzrok za to je bila energetska kriza. Leta 1982 ga je vpeljala tudi Slovenija. Poletnega časa sicer ne uporabljajo vse države.