“Glede dedovanja zakon že zdaj pravi, da s smrtjo zapuščina preide na dediče. Torej je zdajšnji sklep o dedovanju le deklaratorne narave in bi lahko dediči zadevo uredili tudi pri drugem organu z javnim pooblastilom, ne le pri sodišču,” je pojasnila Kraljeva.
Da bi ta prenos pristojnosti opravili, je potrebna sprememba zakonodaje. Notarji se zavzemajo, da bi do tega prišlo “v bližnji prihodnosti”, je dejala Kraljeva.
Izpostavila je izkušnjo sosednje Hrvaške, kjer so tako ureditev uvedli pred nekaj leti. Po njenih navedbah so tako potrebovali 40 sodnikov manj. Kraljeva meni, da bi bilo to lahko za državo tudi finančno ugodna rešitev, saj bi s tem sodišča potrebovala manj prostorov in zaposlenih.
Po besedah Kraljeve so v naši zakonodaji na področju dedovanja določene pomanjkljivosti oz. so inštitutu, ki jih je treba spremeniti. Izpostavila je oporočno razpolaganje, ki se pri nas še vedno razlaga v korist zakonitih dedičev, čeprav je oporočno razpolaganje morda drugačno.
Po mnenju notarke bi morali tudi razmisliti, ali bi bilo na mestu zožiti krog zakonitih dedičev ter ali bi bilo treba v postopkih dedovanja bolj zaščititi zakonca v primeru, ko par nima otrok. “V tem primeru pridejo na vrsto drugi dediči, ki pravzaprav posežejo v razmerje med zakoncema,” je pojasnila Kraljeva. Zavzemajo se tudi za vzpostavitev registrov nekaterih pravnih dednih sporazumov.