Ob tem ministrica pojasnjuje, da se ogroženost schengenskega območja, ki bi bila lahko razlog za podaljšanje nadzora, lahko objektivno izkazuje predvsem s številom nedovoljenih prehodov meje. Po njenih besedah je Slovenija od avstrijskih organov lani prejela zgolj 76 oseb, zato o taki ogroženosti ne moremo govoriti.
“Schengensko območje s pravico do prostega gibanja brez notranjih meja je ena temeljnih pridobitev Evropske unije, še posebej za tako odprto in geografsko umeščeno državo, kot je Slovenija. Vendar pa je schengen pod hudo preizkušnjo in od naših nadaljnjih korakov bo odvisno, ali bo to preizkušnjo prestal,” je zapisala Györkös Žnidarjeva. Ministrica ostro obsoja zlorabo političnih razlogov za umetno podaljševanje izvajanja nadzora na notranjih mejah, saj to lahko vodi v degradacijo schengna oziroma dezintegracijo EU.
Ministrica je v pismu komisarju za migracije, notranje zadeve in državljanstvo še zapisala, da smo zaradi neupravičenih ukrepov Avstrije na notranji meji vsak dan priča večkilometrskim kolonam pred predorom Karavanke, s čimer je že ogrožena pravica do svobodnega gibanja in pretoka blaga, gospodarska škoda pa je zaradi tega že zdaj velika.
In ker so se od začetka veljavnosti sklepa o nadzoru na notranjih mejah do danes razmere bistveno spremenile, četudi še niso idealne, po mnenju ministrice ne upravičujejo več tako radikalnega posega v temeljne vrednote schengenske ureditve, kot ga predstavlja nadzor na notranjih mejah, še piše večer.
Med 26 članicami območja schengna, med katerimi je večina članic EU, dejansko velja prost pretok ljudi. A ob begunski krizi je jeseni 2015 več držav uvedlo nadzor na svojih mejah, ki jih odtlej vedno znova podaljšujejo. Zadnje podaljšanje ima rok do sredine februarja.