Vodja celjskih državnih tožilcev Ivan Žaberl je za časnik potrdil, da je sodišče iz kazenskega spisa v zadevi Tekačevo izločilo odredbo sodišča o hišni preiskavi, ki je bila opravljena na domu Konjičana Kristijana Kamenika aprila 1997. V hišni preiskavi so kriminalisti Kameniku tedaj zasegli športne copate, ki so kasneje postali glavni dokaz tožilstva, da se je Kamenik 4. marca 1997 sprehajal na domačiji na naslovu Tekačevo 9 pri Rogaški Slatini. Tedaj so bili umorjeni lastnika domačije Frančiška in Štefan Poharc ter njuni podnajemnici Helena in Viktorija Krošlin, povzema Večer.
Tožilstvo je že napovedalo pritožbo na takšno odločitev sodišča. Zavedajo se namreč, da če bodo višji sodniki takšno odločitev okrožnega sodišča potrdili, bo iz kazenskega spisa izločen ključen in hkrati tudi edini dokaz zoper obdolženca.
Kamenika obtožnica bremeni štirikratnega umora skupaj s še vedno neznanim sostorilcem.
Kot izpostavlja Večer, je celjsko prvostopenjsko sodišče že drugič odločalo o izločitvi omenjenega dokaza iz spisa. Prvič ga leta 2015 sodnica ni izločila, a je višje sodišče njeno odločitev razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Ob tem pa dalo navodilo, da mora prvostopenjski sodnik ob novem odločanju upoštevati odločbo ustavnega sodišča v primeru Vincetič z murskosoboškega sodišča. Sodnik je sedaj ob novem odločanju sprejel odločitev, da je bila odredba za hišno preiskavo tedaj premalo obrazložena.
Zakon o kazenskem postopku ne določa izrecno, kaj mora vsebovati obrazložitev odredbe o hišni preiskavi. Glede na prvi odstavek 214. člena zakona o kazenskem postopku pa je jasno, da morajo biti obrazloženi tako utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, kot tudi verjetnost, da bodo pri preiskavi prijeli obdolženega ali odkrili sledove kaznivega dejanja oziroma predmete, ki so pomembni za kazenski postopek, navaja Večer.
Zadeve z domnevno sporno oziroma premalo obrazloženo odredbo so se začele zapletati 23. junija 2015, ko so Kameniku začeli še četrtič soditi na celjskem sodišču, navaja Večer.
Tedaj je Kamenikov odvetnik Tomaž Bromše, ki je sicer lani prestopil med sodnike in postal okrožni sodnik v Ljubljani, na predobravnavnem naroku vztrajal, da je bila 8. aprila 1997 v Slovenskih Konjicah hišna preiskava pri Kameniku opravljena nezakonito, ker je bila opravljena na podlagi odredbe celjskega sodišča, ki ni vsebovala obrazložitve preiskave oziroma se je nanašala na kaznivo dejanje preprodaje orožja.
Tožilstvo je tem Bromšetovim navedbam nasprotovalo in vztrajalo pri tem, da je sodna odredba upoštevala tedaj veljavno sodno prakso in tudi kazenski zakonik iz leta 1997 in da je bilo v odredbi jasno zapisano, katera kazniva dejanja so predmet hišne preiskave pri Kameniku.
Kamenik je bil sprva obsojen na 20 let zapora za dva umora od štirih: spoznan je bil za krivega za smrt zakoncev Poharc. Višje sodišče je sodbo spremenilo in ga obsodilo na sicer isto kazen, a za umor vseh štirih ljudi. Toda sodba je bila razveljavljena na vrhovnem sodišču.
Nato je bil oproščen očitkov iz obtožnice, a je ta sodba padla na višjem sodišču. V tretje so mu začeli soditi leta 2008, a so morali sojenje prekiniti, ker so Kamenika aretirali na Hrvaškem zaradi preprodaje heroina. Junija 2015, ko se je vrnil iz zapora na Hrvaškem, na predobravnavnem naroku krivde znova ni priznal. A še preden se je sojenje nadaljevalo, je znova končal v zaporu. Trenutno namreč v Milanu prestaja osemletno zaporno kazen zaradi preprodaje droge. Maja 2016 so ga namreč ujeli pri Milanu z 51 kilogrami kokaina v vozilu, ozadje zgodbe še povzema Večer.
