Zdaj pristojni merijo in pregledujejo teren ter pripravljajo dokumentacijo, najprej za pridobitev prostorskega načrta, posledično pa še gradbenega dovoljenja. Za izvedbo teh nalog so zadolženi sicer na ministrstvu za pravosodje, uprava sodeluje pri vsebinskem delu, pripravi ustrezne projektne naloge, kar bo temeljni akt za konkretne arhitekturne rešitve, je pojasnil Podržaj.
Med drugim razmišljajo o možnosti dinamične postavitve prostorov, da bi jih lahko prilagajali različnim kategorijam zapornikov, nenevarnih, nevarnih, begosumnih in podobno. V načrtih je tudi odprti oddelek, tako za moški kot ženski zapor.
Pri projektu že zdaj sodeluje varuh človekovih pravic
Po Podržajevih besedah so namreč v projekt vključili vse relevantne akterje, da bi se s tem izognili kasnejšim težavam in zapletom. Sestali so se tudi že s predstavniki lokalnega prebivalstva, kjer da sodelujejo konstruktivno in so do postavitve zapora razumevajoči, je dejal Podržaj.
Z zaporom v Bizoviku bodo nadomestili sedanji zelo dotrajan in prezaseden moški zapor na Povšetovi ter ženskega na Igu, zmogljivost pa bo več kot podvojena. V moškem zaporu bo prostora za 388 ljudi, medtem ko jih je na Povšetovi zdaj 135, imeli pa so zaprtih tudi že 240 ljudi in več.
Z novimi zmogljivostmi bi ne samo nadomestili stare zapore, ampak razbremenili tudi druge, predvsem tiste na Dobu ter v Mariboru in Kopru, kamor zaradi prezasedenosti vozijo zapornike, ki bi sicer morali kazen prestajati na Povšetovi. Pogovorov, kaj bo država storila s prostori na Povšetovi in na Igu pa še ni, je pojasnil.
Ob tem je Podržaj spomnil na tožbe, ki jih je država zaradi razmer na Povšetovi izgubila na Evropskem sodišču za človekove pravice in zapornikom ter pripornikom izplačala skupaj že več 100.000 evrov odškodnin.
Projekt bo financirala država, računajo tudi na evropski denar, a ni še znano, koliko bo gradnja stala. Javno-zasebno partnerstvo, o katerem je razmišljal predhodnik sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, Senko Pličanič, pa po Podržajevih besedah ni več aktualno. “Po tujih izkušnjah vemo, da so ta razmerja med državo in zasebnim kapitalom izjemno zahtevna jih je težko definirati,” je pojasnil danes.
