“Vlada je obravnavala tudi novelo zakona o kazenskem postopku, ki pa potrebuje dodatna usklajevanja, zato bodo obravnavo nadaljevali na naslednji seji,” je bilo prebrati na Twitterju po sredini seji vlade. A to sporočilo še zdaleč ni izražalo dejanskega dogajanja na vladni seji, je bilo slišati kasneje. Da se je znova precej zaiskrilo med pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem in notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar. Klemenčič je pričakoval, da bo vlada podprla predlog sprememb zakona o kazenskem postopku (ZKP), saj je le teden dni prej dobil zeleno luč na koaliciji, četudi je bilo tam slišati opozorila, da je treba na nekaj vprašanj odgovoriti še med javno razpravo v državnem zboru. Notranja ministrica pa je na sredini seji vlade s pripombami dosegla, da se je odločanje vlade o tem zakonu prestavilo za teden dni. Prepričanje, da bo zakon dobil vladno podporo, na pravosodnem ministrstvu ni več tako trdno, kot je bilo še v začetku tega tedna. Predlog novele ZKP je ob lanskoletni predstavitvi požel nemalo kritik. Poleg policije so bili do njega kritični praktično vsi, ki se jih tiče – tožilci, odvetniki, sodniki. Predvsem zaradi spreminjanja pogojev za uvedbo preiskave ter uzakonjanja možnosti zaslišanja priče s strani državnega tožilca oziroma policije v predkazenskem postopku, katerih cilj je – dolgoročno – pot k ukinitvi sodne preiskave. Zakon sicer uzakonja uporabo t. i. imsi lovilca in tudi možnost ločenih mnenj vrhovnih sodnikov pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti. Pri očitkih policije niso bili gluhi “Konsenz je mogoč le, če se nič ne spreminja,” je slišati s pravosodnega ministrstva na očitke o kritikah. In da ni res, da sprememb ne podpira nihče od sodnikov, tožilcev, odvetnikov, temveč da je podpore veliko. A da so glasnejši dva, trije ali štirje sicer pomembni predstavniki ene ali druge profesije. Pri očitkih policije, ki je bila sicer najglasnejša med kritiki zakona, pa niso bili gluhi, pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu. Zvočno in v
