Vraničar Ermanova je položaj ministrice zasedla dve leti pred koncem mandata vlade Mira Cerarja. “Želim si, da postopno znižamo primanjkljaj proti ničli in začnemo postopoma zniževati dolg sektorja države,” je dejala v sredinem pogovoru za STA.
“Želim si, da bi na tej podlagi prepoznali smiselnost takšne javnofinančne politike, ki vodi k stabilnosti, s tem pa k čvrsti osnovi za podjetniške ideje, gospodarsko rast in nadaljnji razvoj,” je dodala.
DZ je v torek sprejel spremembe treh davčnih zakonov, ki ob razbremenitvi stroškov dela prinašajo zvišanje obdavčitve podjetij. Velik del gospodarstva tem spremembam nasprotuje, zaradi česar je prekinil dialog z vlado, a sama tega ne vidi kot neuspeh. Ob tem je opozorila, da vlada ni mogla več zaustaviti parlamentarne procedure, ko so bili predlogi davčnih sprememb že v DZ.
Kar nekaj podjetij se sicer z davčnimi spremembami strinja. “Rešitve podpira kar nekaj podjetij, med njimi Krka, Lek, Gorenje, Spar Slovenija, BTC, Knauf Insulation in Nemško-slovenska gospodarska zbornica,” je naštela.
Vraničar Ermanova je prepričana, da je treba s spreminjanem davčnega poslovnega okolja nadaljevati. Pri tem bo prisluhnila gospodarstvu, ki je v dosedanjih pogovorih kot problematično izpostavilo predvsem dve področji: obdavčitev dohodkov, ki so povezani s poslovanjem v mednarodnem okolju, ter neprivlačnost sistema pavšalne obdavčitve. Treba je nadaljevati tudi z ukrepi za administrativne razbremenitve, tudi na davčnem področju, je dodala.
Argument gospodarskih združenj, da vlada zna najti denar za javne uslužbence, medtem ko gospodarstvu nalaga vedno nova bremena, po njenih besedah ne zdrži realne presoje. “S pravkar sprejetimi spremembami lestvice za odmero dohodnine bomo zaposlene razbremenili za 56 milijonov evrov, od tega v celotnem javnem sektorju za 10 milijonov evrov, v gospodarstvu pa za 46 milijonov evrov,” je povedala. Poleg tega je davčna razbremenitev nagrad za poslovno uspešnost namenjena izključno zaposlenim v gospodarstvu.
Na področju upravljanja državnih naložb, s katerim se doslej v karieri ni podrobneje ukvarjala, želi voditi takšno politiko, da bo “vsaka ustanova opravila tisti del nalog, za katere je pristojna”. “Mislim, da je na tem področju zelo veliko mešanja pristojnosti, veliko želja po prevzemanju ali prelaganju odgovornosti,” je bila kritična.
O dinamiki pri prodaji NLB je ocenila, da bi bila prodaja ob nekaterih pravnih negotovostih, npr. tistih v zvezi z odločitvijo ustavnega sodišča o skladnosti izbrisa podrejenih obveznosti podržavljenih bank z ustavo, ekonomsko neupravičena. Te pravne nejasnosti namreč po njenih opozorilih lahko močno vplivajo na postopek in na možnost doseganja ustrezne cene.
“Negotovost, ki je povezana s temi vprašanji, je poglavitni razlog, da moramo zelo podrobno razmisliti, kako ravnati kot odgovoren lastnik,” je podčrtala. Država si bo tako prizadevala za izvedbo prodaje na način, ki bo odgovoren tudi do davkoplačevalcev.
Slovenija se je v programu prestrukturiranja, ki je bil podlaga za soglasje Evropske komisije k državni pomoči za banko, zavezala, da bo NLB prodala do konca 2017. Za vsako morebitno podaljšanje tega roka bi tako država potrebovala zeleno luč Bruslja.
Vraničar Ermanova je tako spomnila, da rok za prodajo NLB še ni potekel in da tudi nedavna poteza SDH, da odločitev o začetku prodaje banke po metodi IPO prestavi z jeseni na pomlad, ne pomeni, da vsa pripravljalna dejanja ne tečejo naprej. “Zaustavitev enega dejanja ne pomeni zaustavitev procesa kot celote,” je navedla.
Pričakovanja sindikatov javnega sektorja, da se bo s koncem krize postopno odpravilo varčevalne ukrepe in bo zaživel leta 2008 dogovorjeni plačni sistem, se ji zdijo povsem legitimna. “A jasno je tudi, da odprave celotnih omejitev v enem koraku ni mogoče izvesti,” je dodala.
Vlada ne želi takšnega sproščanja omejevalnih ukrepov, ki bi bilo javnofinančno nevzdržno. Da država doseže ustrezen strukturni napor pri javnofinančni konsolidaciji, bi morala rast mase sredstev za stroške dela v javnem sektorju zaostajati za nominalno rastjo BDP za 1,5 odstotne točke. “Mislim, da bomo vsi pridobili, če uspemo s sindikati dogovoriti takšno pot odpravljanja omejevalnih ukrepov,” je dejala.
S predlogoma proračuna za prihodnji dve leti, ki ju je vlada poslala v obravnavo v DZ, je zadovoljna. Oba proračuna po njenih besedah zagotavljata nadaljnjo finančno konsolidacijo, kot jo je spomladi z odlokom začrtal DZ, znotraj tega pa je bilo mogoče vsem ključnim politikam, kot so varnost, infrastruktura, zdravstvo in znanost ter raziskave, zagotoviti višja sredstva, kot jih imajo na voljo letos.
“Pomembno je, da se krepi črpanje evropskih sredstev in da se več sredstev namenja za investicije, tudi iz integralnega proračuna,” je komentirala.
Poleg tega je vlada uspela v predlogu sprememb proračuna za leto 2017 oblikovati tudi dodatnih 10 milijonov evrov rezerve za nepredvidene stroške v primeru morebitne zaostritve migrantske problematike ter namenila že tudi nekaj sredstev za začetek priprav na predsedovanje EU v letu 2021.
Prve odmere davka na nepremičnine ni pričakovati pred letom 2019. “Naš sistem obdavčitve nepremičnin je nepregleden in zastarel in povzroča veliko težav pri izvajanju,” je pojasnila potrebo po pripravi novega zakona o davku na nepremičnine, potem ko je prejšnjega ustavno sodišče leta 2014 razveljavilo.
Trenutno se zaključuje javna obravnava predloga zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bo pomemben za določanje davčne osnove, sledila bo priprava predloga zakona o davku na nepremičnine. Tega naj bi v javno obravnavo poslali decembra, v parlamentarno proceduro pa spomladi 2017.
Davek na nepremičnine bo v celoti prihodek občin, a Vraničar Ermanova ne pričakuje, da bo to vplivalo na višino povprečnine v naslednjih letih. “To ni nujno medsebojno povezano, saj so povprečnine namenjene za financiranje nalog, ki jih je država prenesla na občine,” je pojasnila. Pričakuje pa, da bodo občine zaradi širše davčne osnove po novem zbrale več denarja kot zdaj z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, kar bodo lahko namenile za razvoj in investicije.
Še eno aktualno vprašanje je izdaja soglasja vlade k izredni uskladitvi pokojnin za zadnje tri mesece tega leta. O tem bo vlada odločala danes, soglasje za uskladitev v višini 0,4 odstotka pa bo predvidoma dala. Pokojninska blagajna bo morala za to letos zagotoviti nekaj manj kot pet milijonov evrov, je pojasnila.
Izredna uskladitev pokojnin za 2017 pa je po njenih besedah še odprto vprašanje, pri čemer bo treba upoštevati, da omenjeni odlok DZ o večletnem javnofinančnem okviru odhodke omejuje za vse javnofinančne blagajne.
Po mnenju ministrstva je že z dogovorom glede višine letnega dodatka in redne uskladitve pokojnin ob pričakovanem gibanju števila upokojencev dosežen maksimalni obseg odhodkov pokojninske blagajne. “Nisem povsem prepričana, da bo tu prostor za večje dodatne uskladitve. A počakajmo do naslednjega leta,” je bila previdna.
O pogajanjih o predlogu zakona o demografskem skladu je izpostavila potrebo po dogovoru o virih za polnjenje sklada. Oblikovanje sklada lahko po njenih opozorilih pomeni dodaten pritisk na javnofinančne odhodke za tekoče financiranje potreb pokojninske blagajne. “Zaradi tega je treba dobro premisliti, kakšne rešitve ponuditi,” je povedala, v prihodnjih tednih pa bo to eno od prioritetnih področij dela ministrstva.
O načrtih za zagotovitev dodatnega denarja za zdravstveno blagajno je po drugi strani zatrdila, da se z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc strinjata, da je treba določene stroške, ki jih trenutno nosi zdravstvena blagajna in niso neposredno povezani z opravljanje zdravstvenih storitev, postopno prenesti nazaj na državni proračun.
To po njenih besedah pomeni dobrih 100 milijonov evrov dodatnih proračunskih odhodkov. “Mislim, da je to prava pot. Zdravstvena blagajna naj zagotavlja zdravstvene storitve, državna blagajna pa tisto, kar je podlaga za te storitve,” je dejala. Opozorila je še, da ugodni trendi pri zaposlovanju pomenijo tudi ugodne trende pri obsegu prihodkov zdravstvene blagajne.
Vraničar Ermanova načrtuje, da bosta z zdravstveno ministrico glede ostalih odprtih vprašanj oblikovali skupna stališča, ki “bodo ob razumevanju potreb zdravstva tudi javnofinančno vzdržna”. O zamisli o dvigu prispevne stopnje pa je povedala, da je o njej slišala predvsem iz medijev. “Ko bo konkreten predlog na mizi, bomo ocenili, ali je primeren oziroma ali lahko zanj dobimo ustrezno podporo,” je napovedala.
