Predlagane spremembe posegajo v način določanja deleža dohodnine, ki bo za posamezno proračunsko leto pripadal Mestni občini Ljubljana (Mol) kot glavnemu mestu. Ta ne bo smel biti nižji od 0,60 odstotka in ne višji od 0,80 odstotka, četudi bi izračun po določeni metodologiji pokazal drugače. Za leto 2018 so delež določili na najnižji meji, to je pri 0,60 odstotka. Sicer bi ji pripadlo 0,37 odstotka.

Splošno razpravo o predlaganih zakonskih rešitvah je zahtevala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS). Tomaž Lisec je poudaril, da v SDS nimajo težav s tem, da Ljubljana kot glavno mesto dobi ta sredstva, a ne na račun drugih občin. Da bo temu tako, pa nakazuje vladni predlog sprememb zakona o financiranju občin, s katero se ostalim občinam znižujejo prihodki, je menil.

Kot je še dejal Lisec, se izpostavlja, kakšne stroške ima Ljubljana kot glavno mesto, vendarle pa ima zaradi tega tudi kar nekaj pozitivnih finančnih učinkov. Med drugim je izpostavil, da ljudje, ki prihajajo sem v službo, puščajo tu različne finančne prihodke, v Ljubljano prihajajo turisti, pomembnejša podjetja se odločajo za vzpostavitev logističnih centrov, …

V NSi jih je po besedah Zvonka Laha zmotilo, da se Molu namenja več sredstev kot v preteklih letih – v letu 2018 3,3 milijona evrov več kot leto prej – za enak obseg nalog. Po drugi strani pa bo DZ jeseni razpravljal o vladnem predlogu sprememb zakona o financiranju občin, ki ostalim občinam ne prinaša nikakršnih izboljšav.

Kot je izpostavil Lah, bo povprečnina prihodnje leto komaj ujela nekdanjo višino povprečnine, ki se je v vmesnem obdobju močno zmanjšala. “Slovenske občine, zlasti manjše, imajo vse več nalog in vse manj sredstev,” je dejal. Najverjetnejši razlog, da vlada Molu daje več sredstev, pa vidi v “ogromni zadolženosti našega najlepšega mesta na svetu”.

V Levici po napovedih Franca Trčka ne bodo podprli nobene spremembe na področju lokalne samouprave, ki ne bo vsebovala ustrezne resne analize in utemeljitve sprememb. Spomnil je na pomanjkljivosti, na katere je opozorilo računsko sodišče. Kot je med drugim izpostavil, je postopek izračuna primerne porabe popolnoma netransparenten in nejasen, sam pa že cel mandat neuspešno zahteva seznam vseh nalog občin.

Namesto z odpravo pomanjkljivosti pa se vlada očitno sedaj ukvarja z “deljenjem predvolilnih bonbončkov,” je ugotavljal Trček. Zakon je po njegovi oceni “korenček in palica Jankoviću v predvolilnem boju”.

V SMC nasprotno pozdravljajo potezo vlade. Dragan Matić je poudaril, da ne gre za privilegiranje Mola, ampak za popravo krivic. Sprememba je namreč odgovor na več let trajajoče posege v proračunske prihodke glavnega mesta iz naslova dohodnine, ki so bili slabo argumentirani in nesorazmerni s tem, kar so v istem obdobju doživljale druge občine.

Dodal je, da se ni dalo ogniti občutku, da je šlo za politična obračunavanja z mestno oblastjo, pri čemer so izgubljali po malem vsi, tako tisti, ki živijo v Ljubljani, kot tisti, ki sem prihajajo v službo in na šolanje. Kot je dejal, bo predlagani model financiranja zagotavljal večjo finančno stabilnost in lažje načrtovanje razvoja glavnega mesta.

Tudi v DeSUS so predlaganim spremembam naklonjeni. Po besedah Primoža Hainza se bo z njo zagotovilo nekoliko večjo finančno samostojnost Ljubljane kot glavnega mesta države. “Ljubljana kot glavno mesto opravlja svojo funkcijo zelo dobro in je prav, da za to dobi več sredstev,” je dejala njegova strankarska kolegica Marinka Levičar. Je pa Hainz obenem izrazil zaskrbljenost nad zadolženostjo občin.

Prav tako bodo spremembe podprli v SD. Po navedbi Bojane Muršič se z njimi proračunu Mola zagotavljajo viri, ki bodo sorazmerni nalogam in programom, določenim v tem zakonu. Janko Veber (SD) pa je prepričan, da bi si poleg posebnega zakona o glavnem mestu poseben zakon zaslužili vsi kraji, ki se srečujejo z velikimi problemi, na primer z visoko brezposelnostjo in izjemno slabo demografsko sliko.

“Res, da se Ljubljana lepo razvija, kako se ne bi. Vsako mesto bi se in vsak župan, ki bi take bonitete dobil od države v vsakem mandatu, bi se lepo razvijal,” je v razpravi ugotavljal Tanko, ki je pozval k sistemskemu pristopu. Jani Möderndorfer (SMC) pa je po drugi strani opozoril, da sta zakon o glavnem mestu in zakon o financiranju občin dve stvari, ki med seboj nista primerljivi in da ne bo “nič šlo na račun drugih občin”.

Tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar je poudaril, da danes obravnavane spremembe v ničemer ne vplivajo na financiranja ostalih občin. Kot je dejal, se zadolžitev občin zmanjšuje, povprečnina raste. Sicer pa je ocenil, da se z danes obravnavanim zakonom izboljšujejo odnos med glavnim mestom in državo.

O tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločal v petek v okviru glasovanj.