Avstrijski predsednik se bo srečal tudi s predsednikom DZ Milanom Brglezom in premierjem Mirom Cerarjem. Pahor in Van der Bellen se bosta po koncu uradnega obiska v Sloveniji skupaj udeležila slovesnosti ob 60. obletnici Slovenske gimnazije v Celovcu, kjer bosta imela nagovor. Slovenska gimnazija v Celovcu je bila na temelju avstrijske državne pogodbe ustanovljena 9. maja 1957.

Slovenija bo po Švici in Nemčiji tretja država, ki jo bo Van der Bellen obiskal kot avstrijski predsednik.

Pahor se bo pred obiskom danes v Ljubljani srečal s predstavniki slovenske narodnostne manjšine v Avstriji. Na avstrijskem Koroškem ta čas pripravljajo novo deželno ustavo, ki prvič omenja slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem, a hkrati v njej ostaja zapisano, da je deželni jezik zgolj nemščina, čemur so nasprotovale vse krovne organizacije koroških Slovencev in Slovenija.

Vse tri krovne organizacije koroških Slovencev so poskušale v ponedeljek doseči spremembo besedila osnutka ustave, a je deželnozborski odbor za ustavna vprašanja sklenil, da sprememb ne bo. Koroški deželni zbor naj bi besedilo nove deželne ustave predvidoma sprejel 1. junija.

Uradni obisk avstrijskega predsednika po navedbah Pahorjevega urada sicer pomeni krepitev odličnih odnosov med državama in ponuja možnost za vzpostavitev neposrednega dialoga med predsednikoma sosednjih držav. Dialog sta predsednika Slovenije in Avstrije sicer začela ob Pahorjevem obisku na Dunaju januarja letos, še preden je Van der Bellen uradno nastopil položaj.

Temeljna tema obiska bo razprava o prihodnosti Evrope in skupno sodelovanje pri evropskih politikah. Priložnost bosta predsednika izkoristila tudi za priprave na tristransko srečanje Slovenije, Avstrije in Hrvaške, ki ga bo gostil avstrijski predsednik 18. julija v Salzburgu.

Pahor in Van der Bellen bosta po napovedih govorila tudi o temah, pri katerih si Slovenija želi večjega napredka, še posebej gre za pričakovanje celovitega in doslednega izpolnjevanja mednarodnopravnih obveznosti Dunaja za uresničevanje pravic slovenske narodne manjšine v Avstriji.

Sogovornika bosta prav tako izmenjala oceno o doseženi ravni meddržavnega dialoga. Odnosi med državama so prijateljski, partnerski in zelo razvejani. Državi povezujejo skupne vrednote in cilji na področju mednarodnega miru in varnosti, krepitve evropskih integracij in povezovanja v širšem srednjeevropskem prostoru, poudarjajo v Pahorjevem uradu.

O aktualnih evropskih vprašanjih, predvsem prihodnosti EU, bosta predsednika govorila tudi s študenti ljubljanske fakultete za družbene vede.

Slovenija in Avstrija imata podobne poglede na prihodnost EU, je pa v zadnjem času nekaj napetosti nastalo zaradi avstrijskega nadzora na slovensko-avstrijski meji. Na Dunaju nadzor upravičujejo z migrantsko grožnjo, Ljubljana pa je prepričana, da zanj ni potrebe.

V zadnjem času slovenske podjetnike, na primer avtoprevoznike, manjše gradbince in druge obrtnike, razburjajo tudi spremembe avstrijske zakonodaje, ki so začele veljati z novim letom in so tujim podjetjem z zapletenimi postopki, dodatnimi birokratskimi ovirami, poostrenim nadzorom in visokimi kaznimi še bolj zaostrile pogoje pri čezmejnem opravljanju storitev. V Sloveniji velja prepričanje, da gre kljub sklicevanju na boj proti nelojalni konkurenci in socialnemu dampingu dejansko za primer diskriminacije na notranjem trgu EU.

Avstrijskega predsednika bo na obisku v Sloveniji spremljala največja gospodarska delegacija v zadnjih letih, ki jo bo vodil predsednik avstrijske gospodarske zbornice Christoph Leitl. Gospodarska delegacija bo poleg Ljubljane obiskala še Ptuj in Koper. Ob robu Van der Bellovega obiska bo v Ljubljani potekal tudi avstrijsko-slovenski poslovni forum, na katerem bosta udeležence nagovorila oba predsednika.

Avstrijska gospodarska delegacija se bo srečala s predstavniki gospodarstva in politike. Poleg srečanja s Pahorjem imajo na programu še pogovore z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom, ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem in državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarstvo Alešem Cantaruttijem.

Avstrija je tretja gospodarska partnerica Slovenije, njena največja naložbenica, Avstrijci pa so na drugem mestu po številu prihodov turistov in nočitev v Sloveniji. Prav tako slovenska severna soseda ostaja najpomembnejše tržišče za Luko Koper, ki je najpomembnejše pristanišče za Avstrijo.

Blagovna menjava med Slovenijo in Avstrijo je lani po podatkih slovenskega statističnega urada znašala 4,7 milijarde evrov, od tega je izvoz predstavljal 1,97 milijarde evrov, uvoz pa 2,73 milijarde. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bila blagovna menjava vredna dobrih 778 milijonov evrov, od tega je izvoz predstavljal dobrih 321 milijonov, uvoz pa dobrih 457 milijonov.

Van der Bellen je po nemalo zapletih ob zadnjih predsedniških volitvah v Avstriji položaj predsednika prevzel 26. januarja letos. Tesno je dobil drugi krog predsedniških volitev maja lani, a je bil zaradi njegove razveljavitve zmagovalec le 40 dni. Ustavno sodišče je volitve razveljavilo zaradi napak pri štetju glasovnic, poslanih po pošti.

Ponovljeni drugi krog predsedniških volitev je bil 4. decembra lani, Van der Bellen pa je v njem zmagal s 53,8 odstotka glasov podpore. Njegov tekmec, kandidat svobodnjakov Norbert Hofer, je dobil 46,2 odstotka glasov.

Van der Bellen je po izvolitvi postal prvi neposredno izvoljeni predsednik države, ki je bil v preteklosti na čelu kake zelene stranke. Na volitvah je sicer kandidiral kot neodvisni kandidat s podporo Zelenih.