Kadunc, ki je bil pred leti pomočnik generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) za poslovno področje, je v predstavitvi svojega programa dejal, da se je kljub statusu upokojenca za kandidaturo odločil, ker mu ni vseeno, kaj se dogaja z nacionalno RTV-hišo. Brez kakovostne RTVS je po njegovih besedah demokracija v državi “invalidna”.

Stanje na RTVS ni rožnato, je ocenil. Dejal je, da se radiotelevizija že deset let sooča s krizo vodenja, ki se je z leti le še poglabljala. Poudaril je, da je njegov način vodenja stalna komunikacija s sodelavci, od njih pa pričakuje visoke kompetence in pripadnost hiši.

Kadunc meni, da ima radiotelevizija tudi težave z organizacijsko kulturo. Zaposleni po njegovih besedah ne smejo biti uradniki, ampak “kreativci”. Napovedal je, da se bo proti sintagmi “ni denarja”, ki je že leta značilna za RTVS, boril s načrtovanjem, ki bo imelo realne temelje.

V Kadunčevem programu vodenja je najti tudi napoved, da se bo najprej lotil oblikovanja tima za spremembe, saj po njegovem mnenju brez sprememb na mnogih področjih ne bo šlo. Opozoril je, da bo nujno pregledati stanje in ugotoviti, kako z razpoložljivim denarjem sestaviti program delovanja vseh uredništev in oddelkov.

Po njegovih besedah je treba spodbuditi iskanje notranjih rezerv, ki jih je kar precej. “Verjetno ne več prav veliko pri delovanju zaposlenih, ampak pri procesih, sodelovanju, iskanju najboljših rešitev,” je dejal. Izrazil je še zadovoljstvo, da je pri zaposlenih na RTVS še vedno prisotna pripadnost hiši.

“Od mene ne pričakujte revolucije. Takšna hiša je namreč ne prenese,” je še dodal. Kadunc bo štiriletni mandat generalnega direktorja RTVS začel že v torek.

Filli je sicer pred današnjo sejo programskega sveta za STA dejal, da je kandidaturo umaknil iz osebnih razlogov. Kadunc in Filli sta kandidaturi vložila tudi na prejšnjem razpisu, vendar so svetniki Kadunčevo zavrnili kot nepopolno.

Svetniki so se zato januarja za zaprtimi vrati odločali le med Fillijem, nekdanjim vodjem produkcije Televizije Slovenija Igorjem Rozmanom in nekdanjim ministrom za kulturo Urošem Grilcem. Takrat nobeden od treh kandidatov ni zbral zadostne podpore.