Ob predstavitvi projekta bodo odprli tudi razstavo inovativnih arhitekturnih vizij in rešitev za novogradnje manjših mestnih kinematografov z več dvoranami na treh možnih lokacijah v Ljubljani. Kot je pojasnil Vodopivec, to niso preverjene, ampak zgolj hipotetične lokacije oziroma zapuščene površine, kjer bi teoretično lahko postavili kino.

To so prostor nasproti nekdanje Modne hiše, zelen pas med Aškerčevo in Rimsko cesto ter majhno območje na Krakovskem nasipu. S to zadnjo lokacijo so se ukvarjali študenti nižjih letnikov, saj je predviden skromnejši objekt. Pri projektu so sicer sodelovali študenti od drugega letnika do devetega semestra arhitekture pri predmetu Projektiranje in kompozicija, je pojasnil mentor Vodopivec.

Pri snovanju niso želeli narediti načrta le za klasično kinodvorano, ampak slediti ideji, ki jo že zdaj uresničuje Kinodvor – da je kinodvorani dodana še knjigarna ter poseben prostor za pogovore, okrogle mize, razstave in delavnice. Želeli so ponuditi prostor, ki bi omogočal večplastno filmsko izkušnjo in ponuditi film kot umetnost in ne le kot zabavo.

Pri projektu sta sodelovala tudi profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Meta Hočevar, ki je študentom svetovala na področju notranje podobe kina, ter profesor Aleksander Saša Ostan iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.

Razstavo Novi kino za Ljubljano, ki bo v Kinodvorovi galeriji na ogled do 2. decembra, sta pripravila Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Kinodvor.

Pred javno predstavitvijo in odprtjem razstave bo urednica filmskega programa pri Slovenski kinoteki Varja Močnik predstavila tematsko retrospektivo Film gre v kino, ki je del 27. festivala Liffe. Predstavitvi projekta Novi kino za Ljubljano pa bo sledila projekcija Najmanjša kinopredstava na svetu režiserja Basila Deardena iz leta 1957, ki je del tematske retrospektive.