Zmaga srbskega predsednika vlade Aleksandra Vučića v prvem krogu predsedniških volitev v nedeljo ni presenetila nikogar. Edino vprašanje – ob širokem spektru opozicijskih kandidatov – je bilo le, ali bo potreben drugi krog ali ne. Zdaj, ko je jasno, da ga ne bo, “prehajamo v novo fazo razvoja, ki pa je nejasna predvsem zato, ker politični sistem Srbije določa, da je vloga premiera močnejša od predsedniške funkcije. In vprašanje je, kako se bo v tem odnosu obnašal Vučić, ki je že kot predsednik vlade vladal zelo centralizirano. On je odločal o vsem, ministri so lahko le molčali in kimali,” je včeraj dejal doc. dr. Dušan Spasojević s fakultete za politične vede v Beogradu. Vučić je pred velikim izzivom, ali bo vendarle sposoben do določene mere distancirati se od tega, da bi še naprej (povsem) vladal Srbiji. “Zanj bo to vsekakor težko, saj velja za zelo aktivnega in močnega voditelja, ki je želel že kot premier imeti vse pod nadzorom in si je zato tudi podredil vse institucije. Oblast je centraliziral, institucije, ki so nujne za demokratično delovanje, pa so bile ali uničene ali oslabljene. Zato bo zanj pravi izziv, koga bo izbral za naslednjega predsednika vlade. Možnosti sta dve, ali bo to nekdo iz njegove stranke in na katerega bo imel velik vpliv, kar je bolj verjetno od tega, da bi bil za premiera izbran tip premiera, kot je bil Tim Orešković na Hrvaškem.” Spasojević predvideva, da bo razmerje podobno tistemu, ki sta ga imela v času vladavine Demokratske stranke srbski predsednik Boris Tadić in premier Mirko Cvetković, ki je bil dejansko le predsednikova marioneta. Tudi novi premier bo najbrž le lutka v Vučićevih rokah, a ker zdaj Vučić ne bo mogel sedeti na sejah vlade in ne bo smel zagovarjati vladnih projektov pred parlamentom, bo ob oslabljenem premieru opozicija vendarle dobila nekaj več možnosti, da poskuša destabilizirati vlado, opozarjati na njene slabosti in napake. “To bo gotovo vneslo nekaj dinamike v politični prostor Srbije,” je analiziral Spasojevi
