Kako cenjena in sploh še potrebna vrsta v času, ko novinarstvo premika meje hitrosti in instantnosti podajanja informacij, so specializirani novinarji, so debatirali novinarji in uredniki v pogovoru o prihodnosti specializiranega novinarstva. In ugotavljali, da so tudi tako imenovani multipraktiki, tisti, ki se lotijo teme s kateregakoli področja, dragocena pomoč v uredništvu. In da tudi dober multipraktik ni lahko biti. "Kaka tema je praviloma preložljiva, afera pač ne" Da nekatera področja nujno potrebujejo specializirane novinarje, predvsem, ko gre za zahtevno tematiko, ki terja postavitev zgodbe v kontekst, poznavanje ozadij, predzgodbe ..., je prepričana Suzana Lovec, urednica 24ur Fokus in 24ur Inšpektor, ki "bi vsakemu svetovala, da se preizkusi v več temah, da nismo ‘fah idioti‘, ne bi pa rekla, da je to nujna pot". Sicer dodaja, da je za mnoge novinarje logična pot, da začno kot multipraktiki, z njo pa se strinjata tudi novinarka Večera Andreja Kutin Lednik, po izobrazbi biologinja, in Matjaž Ropret, ustanovitelj in urednik portala tehnozvezdje.si. A pravita, da je specializiranih novinarjev vse manj, tudi na kakovost dela tistih, ki so, pa praviloma vpliva časovna stiska. Pritiska na svoje delo sicer govorci niso izpostavili, predvsem časovno in kadrovsko stisko pa, ki pa sta pogosto tudi posledica uredniške tekmovalnosti, kdaj tudi hipnega bezljanja za idejami, po kateri je zbrane vpraševala voditeljica Maja Ratej, sicer novinarka Vala 202. "Priznam, da smo ujetniki tega. Ni tiste avtonomije, ki bi suvereno rekla, ‘nas pa zdaj ta tema ne zanima in bomo obdelali tisto, ki jo nekdo pelje‘, zato, ker bodo o tej prvi jutri vsi pisali," je mnenja strnil Stane Kocutar, odgovorni urednik Radia Maribor. "Kaka tema je praviloma preložljiva, afera pač ne," je običajno uredniško prakso povzela Kutin Lednikova, Ropret pa meni, da ni vse v pomanjkanju časa, pač pa stvar uredniškega postavljanja prioritet, prepričan, da si večina urednikov ne upa zastaviti jasne a