Horvat je danes v izjavi za javnost spomnil, da je DZ tisti, ki v skladu z zakonom o zunanjih zadevah usmerja zunanjo politiko države. To je še posebej pomembno zdaj, ko vlada zaradi odstopa premierja Mira Cerarja nima polnih pooblastil.
Zato želi Horvat na seji OZP, ki jo namerava sklicati za naslednji teden, slišati argumente poslancev, ali naj se Slovenija pridruži tej diplomatski akciji, ki jo je zaradi ruske vpletenosti v napad z živčnim plinom v Veliki Britaniji usklajeno sprožilo 16 članic EU in še štiri članice Nata – ZDA, Kanada, Norveška in Albanija. Pridružile so se tudi Ukrajina, Makedonija in Avstralija.
Glede na to, da “članstvo Slovenije v EU pomeni naš temeljni politični in vrednostni okvir (…), bi bilo s strani vlade dobro, da pride povprašat v DZ, kaj naj naredi; ali naj ruske diplomate izžene ali ne”, je dejal.
“Slovenija želi biti na t. i. nemško-francoskem vlaku, želi biti sestavni del jedrnih držav EU. To pomeni, da bi bilo prav, da Slovenija ravna tako kot jedrne države EU,” je še dejal Horvat in v imenu NSi menil, da bi se omenjeni diplomatski akciji morala pridružiti tudi Slovenija.
Vlada sicer sama “v tej kondicij, v kakršni je, ne bi smela sprejeti prav nobene odločitve, ampak mora o tem odločati DZ”, je menil Horvat.
Na vprašanje, ali pričakuje kakšne gospodarske posledice morebitnega izgona ruskih diplomatov, glede na to, da je Rusija že napovedala protiukrepe, je Horvat dejal, da se “o tem gotovo sprašujejo tudi velike države in seveda tudi Slovenija”. Spomnil je, da je Rusija za Slovenijo 13. najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica.
Diplomatsko ofenzivo zaradi “zelo verjetne” vpletenosti Rusije v napad na ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v britanskem Salisburyju 4. marca, kot so to minuli teden na vrhu v Bruslju ocenili voditelji članic EU, so za STA komentirali tudi predstavniki drugih političnih strank v DZ.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je poudarila, da je ta problematika skrb zbujajoča in da je treba “dogajanju posvetiti veliko pozornost”. Spomnila je še na atentat na novinarja na Slovaškem, ki je razkrival korupcijo, vse skupaj pa je spodneslo vlado.
Miha Kordiš iz stranke Levica je ocenil, da je diplomatska ofenziva izgona ruskih diplomatov napačna in da je slovenska diplomacija “enkrat za spremembo ravnala prav”. Rusija je po njegovih besedah prijateljska država in “nikakršnega razloga nimamo, da se pridružimo orkestrirani gonji zahodnega imperializma proti tej državi”.
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je odziv Slovenije označil za dober, “saj ne smemo biti prehitri”. Po njegovem mnenju bo vlada v četrtek sprejela pameten zaključek. Obravnavo tega vprašanja na vladi je v ponedeljek napovedal zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle.
Erjavec je sicer menil, da je še prezgodaj za ukrepanje, ker da je treba najprej ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo v Veliki Britaniji. Zadržanost je v petek na vrhu EU izrazil tudi premier Cerar, ki opravlja tekoče posle.
V poslanski skupini SD pa so za STA menili, “da je prav, da Slovenija glede odločitve v zvezi z izgonom ruskih diplomatov ravna zadržano in da se razjasnijo vsa dejstva glede primera Skripal”. Ob tem pa je treba “v največji meri ravnati v skladu z interesi Slovenije ter njenim dobrim sodelovanjem z Rusijo na gospodarskem in ostalih področjih”, so se zavzeli.
“Če si ne upamo niti na deklarativni ravni pri izgonu ruskih diplomatov pridružiti najboljšim, ne bomo nikoli v prvi ligi držav EU,” pa je menil vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek.
