“Upam, da bomo razumeli priložnost, ki nam jo daje letošnja 30-letnica države, da se povežemo in v času tega praznovanja nekako pozabimo ali za trenutek odstranimo razlike, ki so med nami, in da se spomnimo razlogov, zakaj smo skupaj, ker je med nami več tistega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas ločuje,” je v izjavi medijem dejal Pahor.
Upa, da bo potem, ko je praznik samostojnosti in enotnosti 26. decembra lani prinesel cepivo, ki pomeni začetek konca epidemiološke krize, letošnji dan državnosti 25. junija omogočil množično praznovanje 30. obletnice ustanovitve države. Pahor si želi, da bi se ob tem spomnili enotnosti slovenskega ljudstva in vseh tistih, ki so v različnih časih prispevali k osamosvojitvi Slovenije, vse od Maistrovih borcev, prek partizanov do veteranov, ki so branili samostojnost suverene Slovenije.
Kot je poudaril v Dražgošah, se je treba posebej spomniti tudi vseh žrtev, ki so položena v slovensko samostojnost vse od časa, ko je nastala ideja zedinjene Slovenije in ko so se generacije Slovencev borile za to, da so nastali pogoji za ustanovitev samostojne slovenske države. Pri tem je Pahor posebej spomnil na žrtve iz časa narodnoosvobodilnega gibanja.
S položitvijo venca h kostnici spomenika v Dražgošah se je poklonil žrtvam dražgoške bitke. Vence so k spomeniku položile tudi delegacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) in Krajevne skupnosti Dražgoše – Rudno. Položitev vencev so od daleč spremljali tudi nekateri posamezniki, ki so se danes kljub odpovedi slovesnosti in organiziranim pohodom sami podali v vas na pobočjih Jelovice.
Prireditve ob obletnici dražgoške bitke se sicer običajno vsako leto udeleži več tisoč ljudi. Letos pa je zaradi epidemioloških razmer organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice pripravil virtualno slovesnost s kulturnim programom in filmom o dražgoški bitki ter jo objavil na Facebook strani in Youtube kanalu ZZB NOB.
Slavnostni govornik, predsednik ZZB NOB Marijan Križman je v nagovoru dejal, da se je v začetku leta 1942 v Dražgošah razplamtela bitka, ki velja za enega najbolj simboličnih spopadov na Slovenskem v času druge svetovne vojne. Cankarjev bataljon se je v Dražgoše umaknil ob koncu poljanske vstaje. Tridnevna bitka s 14-krat številčno močnejšim sovražnikom pa je terjala visok krvni davek, tako med branilci Dražgoš kot domačini, ki so jih Nemci po vdoru v vas pomorili.
“Vojaško gledano so bitko uporniki izgubili, njen moralni odmev pa je bil izjemen. Okupatorji so zdaj vedeli, da imajo opraviti s pogumno, trdoživo vojsko, ki je za vsako ceno odločena braniti in osvoboditi domovino, svoj svet pod svobodnim soncem; partizanskim upornikom pa je bila bitka dokaz, da so nacifašisti kot soldateska lahko sicer strah vsej Evropi, ne pa borcem za svobodo,” je izpostavil Križman.
Spregovoril je tudi o aktualnih razmerah. Kot je poudaril, je bilo minulo leto zaradi epidemije zelo naporno. “Toda nas je prizadela še politična viroza. Dobili smo novo vlado z veliko negativizma, cinizma in narejenosti, s poplavo novih delitev in sovražnega govora,” je dejal Križman. Od leta 2021 pričakuje veliko novosti in sprememb. “Pričakujemo vlado, ki bo skrbela za državljane, in nas ne bo delila po svoji podobi,” je dejal.
