Slovenija je v diplomatski noti Hrvaško znova pozvala k dialogu o implementaciji razsodbe in predlagala sklenitev sporazuma o ustanovitvi in pristojnostih skupnih organov za implementacijo.

V posebni noti je odgovorila na četrtkovo hrvaško noto in izrazila protest zoper kršitve mejne črte na morju, ki je hkrati tudi zunanja meja schengenskega območja. Opozorila je, da gre za preko 1400 hrvaških kršitev v času od razglasitve arbitražne razsodbe 29. junija. Ob tem so pozvali Hrvaško, naj se tako kot Slovenija dosledno izogiba incidentom.

Poudarila je, da Slovenija spoštuje mejno črto, kot jo je določilo arbitražno sodišče in ki predstavlja mejo med državama na dan 25. junija 1991. Slovenija nima nobenih ozemeljskih zahtevkov do Hrvaške, enako pa pričakuje tudi od nje. Slovenija spoštuje in bo tudi v bodoče spoštovala nedotakljivost hrvaškega ozemlja in skupno mejo, kot je določena z arbitražno sodbo. Slovenski organi niso in ne bodo povzročali mejnih incidentov, saj svoje aktivnosti izvajajo izključno na ozemlju Slovenije, so poudarili.

Predsednik vlade Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec pa sta Evropsko komisijo, ki je varuh prava EU, seznanila z aktualnim stanjem in pozvala k ukrepanju, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Na Slovenski policiji so za STA povedali, da bo ob sobotni uveljavitvi arbitražne razsodbe v Piranskem zalivu še naprej, tako kot do sedaj, policija izvajala naloge v območju slovenskega morja. Pri tem bo dosledno evidentirala in dokumentirala kršitve.

Po sprejetju vseh zakonskih in podzakonskih podlag po koncu letošnjega leta bo lahko še stopnjevala svoje ukrepe v skladu z veljavnimi zakoni in ne bo več zgolj opozarjala na prekrške. Izpostavili so še, da policija ni pristojna za sankcioniranje prekrškov s področja nedovoljenega ribolova.

Slovenski policisti so sicer danes ob 7.07 na morju izrekli opozorilo posadki hrvaškega policijskega patruljnega čolna in posadkama hrvaških ribiških plovil, ker so se nahajali v območju slovenskega morja. Po izrečenem opozorilu so zapustili slovensko moje. V Zagrebu medtem trdijo, da se je omenjeno dogajalo v hrvaškem teritorialnem morju. “Po opozorilu, da je v hrvaškem morju, je čoln slovenske policije zapustil območje, hrvaški policisti in ribiči pa so ostali tam, kjer so bili,” je povedal hrvaški notranji minister Davor Božinović. Dodal je, da dogodka ne bi označil za “nov incident”, ker so se podobni dogodki v Piranskem zalivu že dogajali.

Povedal je, da hrvaška policija ne izvaja nobenih posebnih ukrepov ob izteku roka za pripravo implementacije arbitražne razsodbe, ki je Zagreb sicer ne priznava. Po njegovih besedah se bodo hrvaški policisti odzvali na vsako kršitev obstoječe mejne črte med državama in da bodo zaščitili hrvaške ribiče. Upa, da ne bo nobenih enostranskih slovenskih potez, ki bi kršile obstoječi režim na meji.

Pojasnil je, da v primeru kršitve državne meje hrvaški policisti opozorijo na kršitev, nato pa vsakogar, ki je nelegalno vstopil na Hrvaško, vrnejo čez mejo.

Zanikal je navedbe nekaterih hrvaških medijev, da je policija na srečanju ribičem v četrtek v Umagu svetovala, naj ne izzivajo in ne plujejo do sredinske črte v Piranskem zalivu. Zatrdil je tudi, da v Piranskem zalivu ni okrepljenih hrvaških policijskih enot.

Danes se je iztekel šestmesečni rok, v katerem sta morali Slovenija in Hrvaška sprejeti vse potrebne ukrepe za uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča, ki je določilo potek meje med državama. Slovenija je svoj del naloge opravila, Hrvaška pa arbitražno razsodbo še naprej zavrača.

V slovenskem uradnem listu je bil danes objavljen sklep vlade, v skladu s katerim je meja s Hrvaško, kot jo je določilo arbitražno sodišče, evidentirana v evidenci državne meje. Sklep bo začel veljati v soboto, ko bo Slovenija začela uveljavljati razsodbo.

Zakon o evidentiranju državne meje je državni zbor skupaj z zakonoma o zemljiški knjigi in morskem ribištvu ter t. i. interventnim zakonom potrdil konec novembra. Vlada je 21. decembra naložila še evidentiranje meje in potrdila zemljevide o meji, kot jo je določilo arbitražno sodišče. Sprejela je tudi štiri uredbe s področja ribištva; tri s področja izvajanja ribiške politike EU, eno pa za zagotavljanje financiranja pravne pomoči ribičem v primeru, da bodo pri delu žrtev hrvaških organov.