Neustrezne priprave na drugi val so stanovalcem domov ogrozile človekovi pravici do življenja in do najvišje stopnje zdravja, prav tako pa so ogrozile tudi pravice zaposlenih, so poudarili. Izražajo skrb za zdravje in dobrobit zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki že dolge mesece trdo delajo.

“V epidemiji so dosedanje pomanjkljivosti pri skrbi za starejše postale še bolj izrazite. Diskriminacija zaradi starosti je nesprejemljiva, še najmanj na področju zdravstvene oskrbe,” je poudarila predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden. Vsi ukrepi morajo biti po njenem pozivu dobro pretehtani in sprejeti v sodelovanju s starejšimi oz. njihovimi bližnjimi.

Prav tako je po njenem mnenju nesprejemljiva socialna izolacija starejših. Glede na to organizaciji pozdravljata dobre prakse v nekaterih domovih in pozivata tudi druge, da jim sledijo v tem prazničnem času. Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in za zdravje, Janez Cigler Kralj in Tomaž Gantar pa naj po njihovem pozivu nemudoma podpišeta nove kadrovske normative v domovih.

Kritična je tudi direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel. Po njenih besedah zelo pozna uvedba hitrih testov za okužbe z novim koronavirusom, prepozno odzivanje na pomanjkanje ustreznega prostora in kadrov v domovih, nepregledna navodila in prepozna priprava protokolov za stike s svojci kažejo na nezadostno skrb pri zagotavljanju pravice do zdravja starejših. Število umrlih zaradi covida-19 med starejšimi je tudi ob upoštevanju pridruženih bolezni in visoke starosti nekaterih “grozljivo visoko”, je izpostavila.

Oblast naj po pozivu obeh nevladnih organizacij zagotovi zunanje enote za izolacijo okuženih stanovalcev socialnih zavodov za vse tiste domove, kjer ne morejo učinkovito izvajati rdečih con, ne da bi kršili pravice neokuženih. Prav tako je nujna takojšnja priprava ustreznih protokolov za zagotavljanje obiskov in stikov stanovalcev z bližnjimi. Nezadostni osebni in socialni stiki namreč puščajo posledice pri pravici do najvišje možne ravni duševnega zdravja, so zapisali.

Skupaj z deležniki je treba po njihovem mnenju spremeniti kadrovske in druge normative in s tem zaščititi tako zaposlene kot stanovalce. Poleg tega je treba sprožiti sistemski nadzor nad ravnanjem vpletenih v triažiranje še neokuženih stanovalcev v prvem valu epidemije. Oblasti pa naj tudi vzpostavijo posebno telo za oblikovanje in spremljanje politik ter sankcioniranje kršitev človekovih pravic v okviru izvršilne veje oblasti.