Fihnova je v govoru na slovesnosti v mestni hiši v Oslu poudarila, da je norost, da smo dopustili, da nam vlada to orožje. Opozorila je, da je danes na svetu več jedrskega orožja in več držav, ki ga poseduje, kot v času hladne vojne.

“Danes se soočamo z veliko več državami, oboroženimi z jedrskim orožjem, teroristi in kibernetskim vojskovanjem. Zaradi vsega tega smo manj varni,” je dejala.

V svojem nastopu je nagovorila vsako jedrsko silo posebej: “ZDA so izbrale svobodo pred strahom. Rusija je izbrala razorožitev pred uničenjem. Velika Britanija je izbrala vladavino prava pred zatiranjem. Francija je izbrala človekove pravice pred terorjem. Kitajska je izbrala razum pred nesmiselnostjo. Indija je izbrala pamet pred nespametnostjo. Pakistan je izbral logiko pred apokalipso. Izrael je izbral zdravo pamet pred izbrisom. Severna Koreja je izbrala modrost pred razsulom.”

Ican je Nobelovo nagrado prejel za “prizadevanja za osveščanje o katastrofalnih humanitarnih posledicah uporabe jedrskega orožja”. Kampanjo s sedežem v Ženevi sestavlja skupnost nevladnih organizacij iz okoli sto držav. V zadnjem desetletju opozarja na nevarnost jedrskega orožja in si prizadeva za njegovo globalno prepoved. Pomembno zmago je zabeležila julija, ko so Združeni narodi sprejeli nov sporazum o prepovedi jedrskega orožja.

Sporazum je po besedah Fihnove “luč v temnih časih” in ponuja izbiro med dvema koncema: koncem jedrskega orožja ali našim koncem.

Setsuko Thurlow, ki je bila v času napada na Hirošimo stara 13 let, se je spomnila prizorov groze in smrti, ki jim je bila priča, ter vonja po zažganem človeškem mesu.

“Vsakič ko se spomnim Hirošime, mi najprej pride na misel podoba mojega štiriletnega nečaka Eijija – njegovega drobnega telesa, ki se je spremenilo v neprepoznavno staljeno kepo mesa,” je dejala.

Thurlowa je dejala, da jedrsko orožje “ni nujno zlo, temveč skrajno zlo”. “Vsi odgovorni voditelji bodo podpisali sporazum o prepovedi jedrskega orožja. Zgodovina ne bo prizanesljiva do tistih, ki ga bodo zavrnili,” je dodala.

Fihnova in Thurlowa sta za svoja govora poželi stoječe ovacije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Slovesnosti, ki tradicionalno poteka ob obletnici smrti Alfreda Nobela, so se med drugim udeležili norveški kralj Harald in kraljica Sonja, norveška premierka Erna Solberg, ni pa bilo veleposlanikov jedrskih sil ZDA, Velike Britanije in Francije.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Letos so nagrade vredne devet milijonov švedskih kron oz. 931.000 evrov.