Švedska akademija je Handkeju letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo namenila za njegovo “vplivno delo, ki z jezikovno iznajdljivostjo raziskuje obrobje in specifičnost človekove izkušnje”. Za njegova dela so značilna tako močan pustolovski duh kot tudi nagnjenje k nostalgiji. V obrazložitvi nagrade, ki so jo danes prebrali v Stockholmu, so bile omenjene Handkejeve slovenske korenine.
Ena od krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev, se je v čestitki Handkeju, sinu Slovenke in avstrijskega Korošca, zahvalil “za vse, kar je naredil za slovensko narodno skupnost, njeno prepoznavnost in samozavest”. Zapisali so tudi, da so pozorno prisluhnili Handkejevemu predavanju v Stockholmu pred dnevi, ko je ponovno omenil Staro vas ter, ko je molil Marijine lavretanske litanije v slovenščini. Opomnili so, da so Nobelovcu svojo pozornost izkazali že leta 2013 z Einspielerjevo nagrado.
Je pa imenovanje Handkeja za Nobelovca že v začetku oktobra po svetu sprožilo veliko razpravo. Avstrijski literat je namreč v preteklosti izražal močno solidarnost s Srbijo in po mnenju njegovih kritikov zmanjšal pomen ali zamolčal vojne zločine, ki jih je med vojno v nekdanji Jugoslaviji storila Srbija. Leta 2006 je imel na pogrebu nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića tudi govor.
Tri tedne pred podelitvijo Nobelove nagrade je 76-letni Handke za nemški časnik Die Zeit dejal, da se je med vojno na območju nekdanje Jugoslavije postavil na stran Srbije, ker je šlo za “pravičnost”. “Nobene besede o tem, kar sem napisal o Jugoslaviji, ni mogoče ovaditi, niti ene same. To je literatura,” je poudaril.
Ob začetku podelitve nagrad se je sprva pred Koncertno dvorano v Stockholmu zbrala manjša skupina ljudi in protestirala proti izročitvi nagrade avstrijskemu pisatelju, je poročal regionalni portal N1. Zbrani so se z minuto molka poklonili žrtvam genocida v Srebrenici leta 1995 ter tudi vsem preostalim žrtvam vojnih grozot v Bosni in Hercegovini. Razgrnili so tudi napis, na katerem so zahtevali, da se Handke še danes opraviči žrtvam Srebrenice.
Po podelitvi nagrade pa se je začel veliki protest na osrednjem trgu v Stockholmu, ki naj bi se ga udeležilo več 100 ljudi. Med protestniki so po poročanju novinarja N1 tudi predstavnice Združenja Matere Srebrenice.
Diplomati iz Albanije, Kosova, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Severne Makedonije in Turčije so že poprej sporočili, da bodo bojkotirali današnjo podelitev nagrad, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je izjavil, da je Nobelova nagrada s tem, ko je bila dodeljena Handkeju, izgubila svojo vrednost. “To ni nič drugega kot nagraditi kršenje človekovih pravic,” je menil.
Na zaslonu v središču Sarajeva pa se je pojavil tudi napis Sram vas bodi!, opremljen s podobo Handkeja in lobanjami, prav tako so protesti potekali pred švedsko ambasado v Prištini.
Nobelove nagrade so danes letošnjim 15 prejemnikom na šestih področjih podelili v Stockholmu in Oslu. Na slovesnosti v Stockholmu so podelili nagrade za kemijo, medicino, fiziko, literaturo in ekonomijo. Med lavreati je bila tudi poljska pisateljica Olga Tokarczuk, ki je prejela Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018.