Arbitražna zgodba ne kroji zgolj odnosov med Slovenijo in Hrvaško, ampak nestabilnost prenaša na celoten Balkan, je za STA menil nekdanji slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk. Odgovornost pripisuje predvsem Hrvaški, ki ni sposobna urediti vprašanja meje z nobeno od sosed.
V tem smislu je presenetljivo, kakšne naklonjenosti je deležna Hrvaška v Evropski komisiji. Prejšnji predsednik Jean-Claude Juncker je bil junija v Zagrebu “zaljubljen” v Hrvaško in njenega premierja Andreja Plenkovića, njegova naslednica Ursula von der Leyen jo je na obisku v Zagrebu kmalu po izvolitvi postavila celo za zgled.
To po mnenju Volka pomeni, da Hrvaška neprimerno bolje komunicira v Bruslju, a je to “lažna novica”. “Hrvaška je v Bruslju lahko videti kot češnja na torti, a v resnici to ni. Slovenije, ki spoštuje mednarodnopravna načela in tudi sodbe, recimo v primeru Ališić, ki je slovenske davkoplačevalce stala 400 milijonov evrov, pa nihče noče dati za zgled,” je dejal.
“Slovenija pač verjame v mednarodno pravo, Hrvaška pa razglaša, da je nad njihovim saborom samo Bog. In če jim mednarodna razsodba ni všeč, je pač ne bodo spoštovali. To kaže, da je nekaj narobe z našim sporočanjem,” je dodal Volk.
Slovenija skuša arbitražno razsodbo o meji, ki jo Hrvaška zavrača kot sporno, uveljaviti s poudarjanjem, da je treba spoštovati vladavino prava, in vztraja, da s Hrvaško lahko pogaja zgolj o implementaciji razsodbe.
V tem smislu slovensko vodstvo odklanja pobude Hrvaške o obnovitvi dvostranskih pogajanj o meji, se pa v slovenskih vrstah kažejo razpoke. Predsednik opozicijske SDS Janez Janša je že marca govoril o dvostranskih pogovorih, saj da tudi arbitražna razsodba, s katero so sicer nezadovoljni, omogoča drugačno dvostransko rešitev.
Nad tovrstnimi stališči je zgrožen zunanji minister Miro Cerar, ki meni, da Janša “paktira s Hrvaško” v okviru Evropske ljudske stranke in škodi nacionalnim interesom. Prepričan je, da Slovenija iz novih pogajanj s Hrvaško nikakor ne bi mogla dobiti več kot z arbitražno razsodbo, kvečjemu manj.
Cerar je še opozoril, da bi se lahko kot že pri sporazumu Drnovšek-Račan zgodilo, da sabor novega sporazuma ne bi ratificiral, Hrvaška bi poleg tega imela izgovor, da je z vstopom v pogajanja Slovenija odstopila od arbitraže.
Volk je opozoril še, da si Hrvaška prisvaja polovico Piranskega zaliva in zato deli kazni slovenskim ribičem. “Če opozicija verjame, da bo sklenila boljši sporazum, jim želim vse najboljše. Ampak prej se morajo odpovedati arbitražni sodbi, kar bodo morali izvesti z dvotretjinsko večino v parlamentu ali pa z referendumom,” je dejal.
Slovenija skuša pravico doseči na Sodišču EU s tožbo na podlagi 259. člena pogodbe o EU, ker da Hrvaška z neuresničevanjem arbitražne razsodbe ne spoštuje vladavine prava, na čemer temelji EU, poleg tega onemogoča Sloveniji izvajanje evropskega prava na lastnem ozemlju. Hrvaška trdi, da spor o meji še ni rešen, zato Sodišče EU o tem ni pristojno odločati.
Za Slovenijo je bilo prejšnji teden hladen tuš mnenje generalnega pravobranilca Sodišča EU Priita Pikamäeja. Ta se je postavil na hrvaško stran in predlagal, da se sodišče razglasi za nepristojno v zadevi. Arbitražno razsodbo je zaradi hrvaškega nasprotovanja označil za sporno in ker razsodba ni bila izvršena, tudi meja po njegovem mnenju ni določena, Sodišče EU pa ne more odločati.
Cerar je mnenje označil za pravno šibko, v vladi pa upajo, da bo veliki senat 15 sodnikov Sodišča EU na koncu sprejel drugačno odločitev.
Odločitev o pristojnosti se pričakuje v prvih mesecih prihodnjega leta. Če bodo sodniki prisluhnili slovenskim argumentom, se bo nadaljevala vsebinska obravnava. Če bodo sledili argumentom pravobranilca, bo ta zgodba končana.
Sloveniji potem v rokavu ostane le še adut vključevanja Hrvaške v schengen. Junckerjeva komisija je oktobra ocenila, da Zagreb že izpolnjuje vse tehnične pogoje za vstop, čeprav prav preko nje v Slovenijo prihaja večina nezakonitih migrantov.
Premier Marjan Šarec je napovedal, da bo Slovenija ravnala “politično”, tako kot je komisija. Hrvaški premier Plenković na drugi strani žuga, da Slovenija blokade ne bo mogla dolgo vzdrževati.
Volk vendarle svetuje mirne živce. “Ali mora samo nas skrbeti, kako bomo gladili odnose s Hrvaško, ali bi tudi Hrvaško lahko kdaj skrbelo, da bo uredila odnose s Slovenijo,” se je vprašal. Slovenija mora zgolj vztrajati glede implementacije arbitražne odločbe, je prepričan diplomat.
Sicer pa je letos aprila na dan prišlo, da je za prisluhe, ki so privedli do celotnega zapleta z arbitražo, odgovoren hrvaški obveščevalec Mehanik Davor oz. Davor Franić.
Komisija državnega zbora za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (Knovs) pa je nato preiskovala, kaj je šlo narobe v celotni prisluškovalni aferi leta 2015.
Knovs je odgovornost pripisal predvsem tedanji slovenski agentki Simoni Drenik, češ da ni upoštevala zakona o varovanju tajnih podatkov in se je v nedovoljeno komunikacijo z arbitrom Jernejem Sekolcem podala na lastno pest.
Arbitraža pa ni edini spor med državama. Na Sodišču EU poteka tudi slovenska tožba zaradi terana, na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu pa Slovenija išče pravico glede terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij. Zahtevek Slovenije znaša skoraj 430 milijonov evrov, Hrvaška pa tudi tu oporeka pristojnosti sodišča odločati o zadevi. Omeniti velja še zaplete glede Agrokorja in prenosa lastništva Mercatorja na novo skupino Fortenova.
A vsi ti spori očitno ne vplivajo veliko na realno sodelovanje med državama. “Gospodarska menjava se je po vstopu Hrvaške v EU podvojila na pet milijard evrov,” je spomnil Volk.
