Na prireditvi je spregovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril, da je najbolj temeljno in plemenito poslanstvo ohranjati in krepiti mir. “To je dosegljivo le, če vse naše probleme rešimo po mirni poti. Do tam pa vodi edinole dialog. To je včasih težko, saj se pogovarjamo s tistimi, ki imajo drugačna stališča. A skupno nam je človekovo dostojanstvo,” je dejal Pahor, ki bo januarja prihodnje leto z delegacijo taboriščnic iz Auschwitza obiskal spominsko slovesnost ob 75-letnici osvoboditve taborišča.
Slavnostni govornik, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa je opozoril, da spomini na grozote druge svetovne vojne ostajajo in niso zbledeli. Upanje, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi, pa je po njegovih besedah osnovni cilj združene Evrope. “Pa vseeno se sovražni politični in nacionalistični govor pojavlja na različnih koncih združene Evrope, celo v naši neposredni bližini,” je opozoril.
Po njegovih besedah je pomembno, da prihodnje generacije poudarjajo resnico o nedavni preteklosti našega naroda. “Zgodovina je pač takšna, kot je, in nobeno popravljanje zgodovinskih dejstev ne more izničiti vaših življenjskih zgodb in zgodovine našega naroda,” je Česnik nagovoril udeležence. Kot je dejal, ga omalovaževanje zgodovine boli, saj se “v tej naši mali, samostojni državici na sončni strani Alp najdejo ljudje, ki vztrajno zanikajo in hočejo spreminjati zgodovinska dejstva”.
“Vaši sinovi in hčere, vnuki in pravnuki naj bodo nosilci spominov na trpljenje in ceno, ki ste jo plačale, da danes lahko v samostojni Sloveniji mi vsi, vaši otroci in vnuki in pravnuki in tudi ljudje, ki hočejo spreminjati zgodovino, lahko živijo v miru na svoji zemlji,” je še dejal Česnik v nagovoru internirankam.
V nagovoru je tudi opozoril, da se Slovenija stara, država pa v vseh teh letih novo pridobljene samostojnosti ni poskrbela za starejše. Spomnil je na nedavno mnenje računskega sodišča o dostopnosti storitev socialnega varstva, ki je “jasno in glasno pokazalo s prstom na politiko, ki ni delovala v korist ljudi in države”.
Na tradicionalni slovesnosti so se zbrali bivši interniranci, politični zaporniki in zaporniki nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnanci in ukradeni otroci ter njihovi svojci in prijatelji.
Slovesnost je letos potekala pod naslovom Ne vrag, le sosed je mejak, povezali pa so jo še s 175-letnico Prešernove Zdravljice, 75-letnico njenega ponatisa v partizanski tiskarni Trilof in 30-letnico uradnega sprejema sedme kitice Zdravljice za slovensko himno. Organizatorji so namreč ob tem poudarili, da je Prešernova Zdravljica s svojim temeljnim sporočilom “brezčasna, brezprostorska, za vse prilike in vse vrednostne sisteme”.
Obenem so obeležili 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ter opozorili na 80-letnico druge svetovne vojne, “ki je vojno iz strelskih jarkov dobesedno prenesla v vsak dom, ko so tudi ženske, starejši in številni otroci iz nemih opazovalcev postali ‘anonimne’ vojne žrtve v zaporih, taboriščih in izgnanstvih”.
