Kot je na novinarski konferenci v Kranju povedal predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Jani Bele, število nesreč v gorah iz leta v leto narašča. Lani so gorski reševalci opravili 604 reševalne akcije, umrlo pa je 22 gornikov in 21 ostalih. Ob gorskih nesrečah je bilo največ nesreč pri jadralnem padalstvu, vodnih športih, kolesarjenju in delu v gozdu.

Število nesreč med drugim narašča zato, ker se je sezona obiskovanja gora razpotegnila na celotno leto, pri čemer se zadnja leta pozna predvsem porast v zimskih mesecih. V gorah je vse več ljudi, postajajo pa tudi vse bolj priljubljeno prizorišče različnih dejavnostih. V slovenske gore zahaja tudi vse več tujci, pri čemer največji problem predstavljajo turisti, ki o gorah ne vedo ničesar, niso ustrezno opremljeni in fizično pripravljeni.

Vodja gorske enote policije Robert Kralj je pojasnil, da sta najpogostejši vzrok nesreč zdrs ali padec pri sestopu. Opozoril je tudi na nepazljivost pri fotografiranju in spomnil na primer, ki se je prejšnji teden zgodil v Vrtači, ko je gornik ob vzponu po grapi odložil cepin in rokavice ter pri iskanju najboljšega položaja za fotografijo izgubil ravnotežje ter zdrsel po grapi. Imel je srečo, da se je zaustavil na peščenem delu.

“Ugotavljamo tudi, da nekateri hodijo v hribe le zato, da se na vrhu slikajo in objavijo fotografijo na družbenem omrežju,” je izpostavil Kralj in dodal, da se bodo ljudje morali odločiti, ali se za to splača žrtvovati življenje. “Potreben bo velik premik v razmišljanju,” je ocenil in pojasnil, da je trenutno hoja v gore moderna, vendar pa so za to potrebne priprave, usposabljanje in oprema. Gre za dolgotrajen proces in dobri gorniki ne nastanejo z danes na jutri.

Kralj upa, da se letošnja statistika vendarle ne bo nadaljevala, kot se je začela. Januarja beležijo vsaj 30-odstotni porast števila nesreč. V gore namreč odhaja veliko ljudi, saj je snega malo, lepih dni pa veliko. Vendar v gorah na obiskovalce prežijo številne nevarnosti. Kopno je do približno 1500 metrov nadmorske višine, potem pa sledi vmesni pas do 1800 metrov, kjer so poti poledenele. “Višje so razmere idealne, vendar za tiste, ki imajo pravo opremo in jo znajo uporabljati,” je izpostavil Bele.

Posebej je opozoril na uporabo derez in cepina. “Posnetki, ki jih gledamo na raznih družbenih omrežjih, pa kažejo ljudi na dvatisočakih s pohodnimi palicami in derezicami,” je povedal in svetoval tudi tečaj varnega gibanja v gorah ter najem vodnika.

Poleg zdrsa so pozimi velika nevarnost za gornike snežni plazovi. Zato so ključni izbira pravilne poti in pa plazovna žolna, sonda in lopata. Zelo dober pripomoček je tudi zračna blazina v nahrbtniku, je povedal Bele in opozoril tudi na smuko izven urejenih smučišč, kjer se zgodi vse več nesreč.

Predsednik zveze Janez Rozman je za februar napovedal helikoptersko dežurstvo na Brniku, s čimer bodo zagotovili čim hitrejše posredovanje. Pozval je k nakupu nalepk podpornik zveze, s katerimi gorski reševalci zbirajo finančno podporo za svoje delo.

Rozman se je odzval tudi na kritike iz posameznih društev na odnose z vodstvom. Povedal je, da kakšnih posebnih sporov oz. nezadovoljstva ni, da pa so določena društva podhranjena pri članstvu in imajo težave pri organizaciji reševanja. Sicer pa da bodo, kar se tiče trenj znotraj organizacije, to reševali na internih sestankih.