Ameriški predsednik Barack Obama je v torek zvečer v Chicagu opravil svoj zadnji predsedniški govor, preden bo 20. januarja predal oblast novoizvoljenemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki ga ni omenjal. V govoru je opisal dosežke zadnjih osmih let, kar je vodil ZDA, in se zahvalil vsem po vrsti od prostovoljcev do soproge Michelle. V govoru je med drugim dejal, da je demokracija težko in včasih tudi krvavo opravilo, velikokrat pa se zdi, kot da se za vsaka dva koraka naprej stopi en korak nazaj. Točno tako se trenutno počuti več kot polovica Američanov, ki jih bo namesto umirjenega, premišljenega in zadržanega predsednika brez sence škandala naslednja štiri leta vodil Donald Trump. Množica je kričala "še štiri leta!, še štiri leta!", Obama pa ji je odvrnil, da ne more, vendar je zagotovil, da gre Amerika na daljši rok vedno naprej. Ameriški predsednik ima lahko le dva štiriletna mandata. Tradicijo poslovilnih govorov je leta 1796 začel prvi predsednik ZDA George Washington, Obama pa si je za prizorišče izbral Chicago, kjer je začel kariero političnega aktivista oziroma organizatorja skupnosti, na podlagi katere se je leta 2009 vpisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsednik države. Podpornikom in vsem drugim malce bolj skeptičnim je zagotovil, da je Amerika danes boljša in trdnejša kot pred osmimi leti, čeprav križi in težave obstajajo še naprej. Recesije ni več, zaposlovanje raste, plače tudi, avtomobilska industrija cveti, normalizirajo se odnosi s Kubo, z Iranom je bil dosežen jedrski sporazum, Osama bin Laden je mrtev, homoseksualci imajo pravico do poroke, 20 milijonov Američanov pa ima dostop do zdravstva. Vse to je naštel in kot pridobitve zadnjih osmih let, ki jih, vsaj nekatere, ogroža naslednik. Glede zdravstvene reforme, ki jo nameravajo republikanci odpraviti, je dejal, da nima nič proti, če najdejo kaj boljšega. Ob omembi tranzicije je množica glasno izrazila neodobravanje osebe, ki se bo vselila v Belo hišo, vendar jo je Obama pomiril in dejal, da bo za