Obama bo imel v torek v Chicagu poslovilni govor po dveh predsedniških mandatih, zadnje dni do 20. januarja, ko bo točno opoldne predal vajeti oblasti v roke Trumpu, pa ima številne intervjuje, da zacementira svojo dediščino na svoj način s svojimi besedami.

O dosežkih in zgrešenih priložnostih bo svoje povedala zgodovina, največji udarec dediščini prvega temnopoltega predsednika ZDA pa je zagotovo izvolitev Trumpa, ki je šel na volitve z nasprotovanjem vsemu, kar je Obama storil ali skušal storiti v osmih letih, med kampanjo pa je naredil vse, kar je mogel, da bi zmagala demokratka Hillary Clinton.

Kljub temu ima Obama veliko nasvetov za naslednika in kot sta doslej povedala oba, je Trump pripravljen poslušati. Obama je Trumpu menda položil na dušo, da se mora zavedati, da je takoj po prisegi vodja največje organizacije na svetu, ki je ne more voditi kot družinskega podjetja. Institucijo mora spoštovati, okrog sebe bo potreboval močno ekipo, da bo lahko sprejemal dobre odločitve.

Med drugim mu je svetoval, naj spoštuje obveščevalne agencije in jim zaupa, ker bo njihove informacije potreboval za dobre odločitve. Intervju je bil objavljen v nedeljo, posnet pa v petek, ko je Trump zjutraj še udrihal čez obveščevalce zaradi trditev, da je ruski predsednik Vladimir Putin vodil načrtno kampanjo, da mu pomaga do zmage.

Trump se je potem srečal s šefi obveščevalnih agencij, ki so mu predstavili preiskovalno poročilo o ruskem vpletanju v ameriške volitve. Del poročila je bil tudi javno objavljen. Obveščevalci trdijo, da je Putin osebno ukazal, da je potrebno pomagati Trumpu z vlomi v računalniške sisteme demokratov in objavo nerodnih informacij za Clintonovo. Poleg tega je ukazal tudi kampanjo dezinformiranja na družbenih omrežjih.

Trump po srečanju s šefi obveščevalnih agencij ni več kritiziral obveščevalcev, ampak je skupaj s svojo tranzicijsko ekipo ost napadov usmeril na demokrate, ki naj bi si bili sami krivi, da niso bolje zavarovali svojih informacij pred napadi iz tujine, ki bi lahko menda še vedno prišli iz Kitajske ali drugod, ne le iz Rusije.

Obama je v intervjuju za ABC priznal, da je podcenjeval učinek kampanje dezinformacij in računalniških vlomov na volitve. Obveščevalno preiskavo je ukazal zaradi tega, da Američani razumejo, kaj je to, kar Putin že dlje časa dela po Evropi. Ne le v nekdanjih satelitskih državah, ampak tudi demokracijah zahodne Evrope.

Obama v intervjuju ni bil kritičen do Trumpa, ki ga je označil za osebo, ki je odprta za predloge. “V najinem pogovoru sem užival. Trump je nekdo, ki mu ne primanjkuje samozavesti, kar je verjetno predpogoj za delo predsednika ZDA,” je dejal Obama in pogovor s Trumpom v Beli hiši dva dni po volitvah 8. novembra označil za vljuden.

Kljub temu pa ima zanj nasvet glede uporabe Twitterja. Trump še vedno tvita tudi o zadevah, ki delujejo kot nepomembne za nekoga, ki bo kmalu vodil ZDA. Njegove besede imajo posledice. “Mora se zavedati, da so prestolnice, finančni trgi in ljudje po svetu, ki zelo resno jemljejo to, kar govori,” je dejal Obama.