Obama je ves čas nasprotoval zakonu z utemeljitvijo, da je to v nasprotju z nacionalnimi interesi. Kongresa mednarodno pravo ne skrbi, malce bolj pa možnost, da bodo v primeru potrditve zakona potem tudi tuje države na podoben način preganjale Američane. Nekdanji podpredsednik ZDA Dick Cheney in nekdanji obrambni minister Donald Rumsfeld, ki sta bila glavna pobudnika vojne proti Iraku, bi bila med prvimi na vrsti.

Obama je ob vetu sporočil, da ima veliko sočutje do sorodnikov žrtev 11. septembra, vendar pa je vložil veto, ker da zakon škodi nacionalni varnosti ZDA in izpostavlja državo ter posamezne državljane nevarnosti povračilnih ukrepov. Oba domova ameriškega kongresa sta predlog potrdila soglasno brez glasovanja. V predstavniškem domu ni dvoma, da bodo predlagatelji uspeli zbrati dvotretjinsko večino proti vetu, malce težje pa bo morda v senatu.

Čeprav pa je eden največjih zaveznikov Obame, newyorški senator Charles Schumer, ki bo januarja prevzel vlogo vodje demokratov v senatu, sporočil, da so pravice žrtev 11. septembra pomembnejše od diplomatskih skrbi in senat bo veto odpravil brez večjih težav. Republikancem v tem primeru Obami sploh ni potrebno delati težav, saj si že demokrati sami delajo težave med seboj.

Po sedaj veljavni zakonodaji ZDA se lahko tožbe žrtev terorističnih napadov vlagajo le proti državam, ki jih ima State Department na svojem seznamu podpornic terorizma. Savdska Arabija to uradno ni. Nesojeni 20. napadalec 11. septembra Zacarias Moussaoui, ki so ga obsodili na dosmrtni zapor, je preiskovalcem med drugim tudi dejal, da je Al Kaida od kraljeve družine Savdske Arabije v 90. letih prejšnjega stoletja dobila več milijonov dolarjev.

Obamova administracija je sredi julija objavila dotlej zaupnih 28 strani poročila preiskovalne komisije napadov 11. septembra, ki so pokazale, da je Washington preiskoval morebitne povezave med napadi in Savdsko Arabijo, vendar razen številnih sumov, ni našel nič oprijemljivega.