Občinski svet občine Vrhnika je maja 2017, po katastrofalnem požaru v Kemisu, soglasno sprejel sklep, naj se Kemis preseli na drugo lokacijo zunaj občine Vrhnika. Po pogovorih s svetniškimi skupinami Cukjati ugotavlja, da se to stališče ni spremenilo, zato občina pri sklepu vztraja.
Občina Vrhnika bo svoje mnenje lahko podala tudi v postopku pritožbe Kemisa na odločitev gradbene inšpekcije, ki ga trenutno vodi drugostopenjski organ, ministrstvo za okolje in prostor. Po posredovanju upravnega sodišča je namreč občina letos dobila status stranske udeleženke v postopku gradbenega inšpektorata v Kemisu.
Glede pritiskov v smeri vnovičnega zagona obratovanja Kemisa v zadnjih dneh je Cukjati povedal, da so pritiski Kemisa razumljivi, saj gre za podjetje, ki s to dejavnostjo ustvarja dobiček. “Manj pa so razumljivi pritiski gospodarske zbornice,” je dejal. Kot se je namreč pozanimal, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v zadnjih dveh letih po požaru ni nikoli vprašala, kako delujejo druga vrhniška podjetja, ali imajo izpad dohodka, ali je denimo upadel prihodek ekoloških kmetij. “Prej jih to ni zanimalo, zdaj pa jih problem Kemisa kar naenkrat zanima,” je bil kritičen.
Izpostavil je tudi, da gre v primeru Kemisa za vprašanje pravne države. Kemis ima namreč črno gradnjo. Če bi zdržal argument, da mu je treba vseeno dovoliti obratovanje, ker ga pač potrebujemo, pade pravna država, je menil. “Meni osebno ne bi dovolili zgraditi takega objekta brez gradbenega dovoljenja,” je poudaril.
Izpostavil je tudi, da se zgodba Kemisa ni začela s požarom pred dvema letoma. “Če bi bile izpolnjene obljube izpred 15, 16 let, ko so krajanom in občinskim svetnikom obljubili, da bo to varen objekt, grajen po vseh normativih, do tega požara ne bi prišlo. Kljub opozarjanju svetnikov, krajanov in civilnih iniciativ je do požara prišlo. Sedaj ne moremo več zaupati podjetju, da smo Vrhničani varni,” je bil jasen župan.
Pod vprašaj je postavil tudi trditve, da Kemisov objekt v Sloveniji nujno potrebujemo. Spomnil je na ugotovitve okoljskega ministrstva, da bi lahko velik del odpadkov Kemisa prevzela druga podjetja. Da lahko gospodarstvo preživi brez Kemisa, se je izkazalo tudi v letu po požaru v družbi, je še menil.
Naj se Kemisu čim prej dovoli ponovno delovanje v vrhniškem objektu, je v četrtek pozvala GZS. Generalna direktorica zbornice Sonja Šmuc je v izjavi za medije na vprašanje, kaj odgovarja Vrhničanom, ki Kemisa nočejo v svoji skupnosti, takrat odgovorila, da “Kemis na področju Vrhnike ni novo podjetje”. Strinjala se je, da dejavnost podjetja terja izjemno pozoren nadzor. A Kemis je po požaru nadgradil varnostne sisteme, pridobil je tudi dragocene izkušnje. Verjetnost, da se podobna situacija tam ponovi, je zagotovo manjša, je prepričana Šmučeva.
Glede pritiskov na inšpektorje, ki izvajajo zakonodajo, pa je prva dama gospodarske zbornice dejala: “Če uradne inštitucije s svojo odločitvijo povzročijo stanje, ki ogroža varnost okolja in ljudi, smo vsi tisti, ki se s tem ukvarjamo, poklicani, da na to opozorimo.”
Kakšna bo odločitev inšpektorata po pregledu vseh postopkov, na GZS ne morejo presojati oz. to ni v njihovi domeni, je dodala Šmučeva. “Dejstvo pa je, da gre za sodoben, varen objekt. Seveda se nam zdi, da je bolje imeti sodoben, varen objekt, kot pa manj varnega, ki je morda v skladu s prejšnjim gradbenim dovoljenjem,” je dejala.
Izpostavila je tudi, da je inšpektorat redno preverjal delo Kemisa na vrhniški lokaciji. “Izjemno presenetljivo je, da pustiš dve leti, da podjetje stanje sanira, vloži v sanacijo 6,5 milijona evrov, na koncu sanacije pa ugotoviš, da gre za črno gradnjo,” je bila kritična.
