V Sloveniji je sicer poskusov samomora tudi od deset do dvajsetkrat več kot samomorov. Ti se pri nas “izrazito vežejo na socialno ogrožene ali marginalizirane skupine, kot so revni, slabše izobraženi, nezaposleni, starejši, kar posredno kaže, da ljudje pogosto skoznje izražajo in signalizirajo svojo širšo socialno ogroženost”, pojasnjujejo na NIJZ.
Na osebni ravni je vsako samomorilno dejanje znak globokega čustvenega stresa, potrtosti, žalosti, brezupa, ki odmeva na populaciji v celoti. Kadar nastopijo duševne težave, ni prizadet samo posameznik, temveč tudi njegova ožja in širša družbena skupnost.
Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za samomorilno vedenje so duševne motnje. Samomor naj bi bil v več kot 90 odstotkih povezan z duševno motnjo oziroma boleznijo. Duševne motnje in bolezni so v splošni populaciji zelo razširjene, mnogokrat pa tudi neprepoznane. Pogosto so duševne težave signal in izraz socialno-ekonomskih stisk ljudi.
Objavljamo tabelo s podatki o povprečni stopnji umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev od leta 2016 do leta 2020 po statističnih regijah.
regija 2020 2019 2018 2017 2016 ------------------------------------------------------------ Savinjska 24,7 25,7 26,6 27,3 28,4 Spodnjeposavska 24,6 25,6 23,6 25,2 25,0 Zasavska 23,7 23,5 26,6 27,7 24,4 Podravska 21,1 23,2 22,6 24,4 25,3 Koroška 20,9 25,3 26,5 27,4 29,0 Gorenjska 20,7 20,5 20,4 21,0 20,5 Jugovzhodna 16,9 17,7 16,8 19,4 21,3 Osrednjeslovenska 16,1 16,4 16,9 16,9 17,1 Goriška 15,9 17,0 17,2 16,6 16,5 Primorsko-notranjska 15,3 16,1 20,2 21,4 27,6 Pomurska 15,0 17,8 19,8 21,0 23,8 Obalno-kraška 9,5 10,5 11,8 11,7 14,1 ------------------------------------------------------------ Slovenija 18,7 19,7 20,1 20,9 21,7
Vir: NIJZ, Statistični urad
