Kot je na osrednji proslavi v sredo zvečer povedal podpredsednik Zveze društev generala Maistra Marjan Farič, so Prekmurje in Prekmurci enakovreden gradnik te države, na kar se predvsem v centru odločanja mnogokrat pozablja.

O Prekmurju kot konstitutivnem delu slovenskega etničnega prostora in integralnem delu slovenske države v sodobnem času sploh ne razmišljamo, ker se zdi to povprečnemu Slovencu logično in samoumevno. Vendar do začetka 20. stoletja ta povezanost ni bila tako samoumevna, je opozoril.

Udeležence je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se je med drugim dotaknil pomena državne meje kot elementa naše suverenosti.

Urad predsednika republike sicer od prazniku danes pripravlja dan odprtih vrat, v okviru katerega si bodo lahko obiskovalci ogledali predsedniško palačo, nagovoril pa jih bo tudi Pahor. Pred predsedniško palačo bo, kot je običajno ob državnih praznikih, postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Na dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci plebiscitarno podprli združitev z matičnim narodom, saj so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale s tem, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Jugoslovanska vojska je tako oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo 17. avgusta prepustila civilni oblasti. Prav ta dan je prevladal pri odločitvi, kateri datum naj postane praznik, saj so se takrat Prekmurci zbrali na množičnem zborovanju v Beltincih. Od leta 2006 ta dan zaznamujemo kot državni praznik.

Po sklepu vlade so državne proslave ob tem prazniku organizirane vsako peto leto, vmesne pa pripravijo prekmurske občine same. Letošnjo so pripravile občine Puconci, Cankova in Tišina skupaj s Prekmurskim društvom generala Maistra.