Poslanske skupine so v predstavitvi stališč na seji DZ enotno podprle predlog, da bi na seznam državnih praznikov umestili tudi dan slovenskega športa. Glede datuma se vse niso opredelile, glede na to, da uživa koalicijsko podporo, pa je verjetno izglasovanje dopolnila, ki predvideva, da bi dan obeleževali 23. septembra.
Poslanci zadnji dan junijske redne seje obravnavajo tudi predlog dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih, na seznam katerih bi umestili tudi dan slovenskega športa. Prvopodpisani pod zakon Gregor Židan (ki je vmes iz SMC prestopil v SD), je danes v obrazložitvi dejal, da verjame, “da bi z uvedbo novega državnega praznika na eni strani še bolj spodbudili ljudi k zdravemu načinu življenja in gibanju, na drugi strani pa še bolj okrepili pomemben vpliv športa, ki ga ta ima pri nas”.
Pobudo za takšen praznik je sicer lani dal Olimpijski komite Slovenije (OKS). To bi bil dan, ob katerem bi še posebej izpostavili šport in telesno kulturo nasploh. OKS je za tak dan predlagal 1. oktober, torej dan, ko je bil leta 1863 ustanovljen Južni Sokol.
Ker bi se tak datum prekrival z mednarodnim dnevom starejših, je v začetku junija pristojni odbor DZ sprejel dopolnilo, da se dan slovenskega športa obeležuje 15. oktobra, na dan, ko je bil leta 1991 ustanovljen slovenski olimpijski komite. Glede na zadnje vloženo dopolnilo koalicije pa kaže, da bo to 23. september, na dan, ko so bila športnikom samostojne Slovenije leta 2000 prvič podeljena zlata olimpijska odličja. Poleg tega je to prvi dan Evropskega tedna športa.
Tomaž Lisec je v imenu največje koalicijske poslanske skupine SDS za dan športa podprl datum 23. september, saj so ga v skupini prepoznali kot dober kompromis med vsemi predlogi. Obenem je poudaril, da je na ta datum vreme še sončno, zaradi česar bi praznik lažje obeležili.
V DeSUS po besedah poslanca Jurija Lepa menijo, da je smiseln datum tisti, ki je odraža pomemben dogodek za slovenski šport. Najbolj primerna se jim zdi umestitev praznika na 23. september. Prav tako so datum kot primeren po besedah Janje Sluga prepoznali v SMC, kjer menijo, da je šport lahko tudi sredstvo za socialno vključevanje, širjenje sporočila strpnosti ter krepitev državljanstva in povezanosti.
Tudi Tadeja Šuštar iz NSi je izpostavila koalicijsko dopolnilo, ob tem pa izpostavila, da je vlaganje države v šport za vse generacije ob hkratni skrbi za razvoj tekmovalnega športa vlaganje v zdravo prihodnost naroda in državljanov.
Aljaž Kovačič iz LMŠ je sicer ob zadovoljstvu, da bo šport dobil svoj dan, izrazil tudi žalost, da je toliko govora o datumu. “Dejstvo je, da katerikoli datum bi vzeli, bi lahko našli neko zgodovinsko povezanost,” je izpostavil. Se mu zdi pa zanimivo, da so predlagatelji 23. septembra izpostavili olimpijske medalje v veslanju ter strelstvu, ki sta medijsko manj odmevna športa.
Kot je dejal poslanec Primož Siter, v Levici podpirajo, da bi moral biti dan športa dela prost dan, saj bi le v taki obliki lahko dosegel cilje, ki jih je podal predlagatelj. Le tak dan bi bil tudi zares namenjen vsem. Ob tem so še pozvali prireditelje športnih in rekreacijskih prireditev ter upravljavce športne infrastrukture, da na ta dan omogočijo brezplačno uporabo športnih prizorišč po vzoru kulturnih ustanov ob dnevu kulture.
Predlog, da naj bo ta dan dela prost dan, pa po oceni DeSUS ni primeren. Večjo dodano vrednost športnega dneva vidijo v tem, da ga delodajalci prepoznajo kot promocijo zdravja na delovnem mestu in priložnost, da se ob organizaciji rekreativno-družabnih dejavnosti v podjetjih delovni kolektivi še bolj trdno povežejo. Predloga ne podpira niti SDS, saj za praznik gibanja ne bi smeli biti doma.
Poslanci so danes izpostavili tudi družbeno vlogo športa. Ta po besedah Dušana Šiška iz SNS izhaja iz znanstveno dokazanega pomena športa za javno zdravje, tako telesno, duševno in socialno kot tudi za socializacijo in gospodarstvo.
Vojko Starović iz SAB pa je izpostavil, da ima šport “neverjetno moč, ki v nas zbudi željo po medsebojnem sodelovanju, pripadnosti, navdihu, hkrati pa poskrbi za izboljšanje našega počutja”. Z zadovoljstvom je ugotavljal tudi, da današnji predlog poslancev tudi ne razdvaja, ampak združuje. “Upam, da bomo v hramu demokracije še kdaj dosegli sodelovanje in soglasje kakor danes,” je dodal.
Glasovanje bo DZ opravil danes popoldan.
