Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji. Kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od leta 1880. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete.
Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, ki je pripravilo nominacijo, Unescov medvladni odbor o novih vpisih na reprezentativni seznam odloča na podlagi presoje strokovnega evalvacijskega telesa. To je v ciklu 2017 obravnavalo 35 kandidatur. Nominacijo obhodov kurentov je ocenilo kot ustrezno, hkrati jo je izpostavilo kot eno izmed vzorčnih kandidatur.
Medvladni odbor je v obrazložitvi med drugim zapisal, da obhodi kurentov združujejo različne kulturne izraze družbenih praks, uprizoritvenih umetnostih, znanj o naravi in tradicionalnih obrti. Prenos tradicij in znanj poteka med generacijami znotraj družin in društev, vanj so vključeni muzeji, šole in druge izobraževalne institucije. Vsakoletne priprave na obhode kurentov prispevajo h krepitvi medosebnih, regionalnih in lokalnih identitet.
Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva izhaja iz konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003. Skladno s konvencijo med nesnovno dediščino štejemo prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine.
Slovenija je konvencijo ratificirala leta 2008 in jo v svoj pravni red prenesla z zakonom o varstvu kulturne dediščine. Istega leta je vzpostavila tudi register nesnovne kulturne dediščine, v katerega so bili obhodi kurentov vpisani leta 2012, v njem pa je evidentiranih tudi 21 nosilcev te pustne šege. Konec leta 2015 pa je vlada obhode kurentov razglasila za nesnovno dediščino državnega pomena.
Pri pripravi nominacije, ki jo je ministrstvo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot koordinatorja varstva nesnovne dediščine in direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu. V Parizu je bila nepogrešljiva tudi pomoč slovenskega veleposlaništva, so zapisali na ministrstvu.
Do letošnjega zasedanja medvladnega odbora je bilo na reprezentativni seznam vpisanih 365 enot iz 108 držav. Obhodi kurentov so tako druga enota slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je vpisana na ta seznam. Pred tem je bil lani vpisan Škofjeloški pasijon.
Letos je ministrstvo za vpis na ta seznam oddalo nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji, Republika Ciper pa večnacionalno nominacijo Suhozidna gradnja, ki jo je skupaj z njo pripravilo še osem držav – Bolgarija, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica. Obravnavani bosta v ciklu 2018.
Kot so še sporočili z ministrstva, bodo po povratku iz Južne Koreje z vsemi, ki so sodelovali, pripravili novinarsko konferenco, na kateri bodo izpostavili “izjemno priznanje, ki ga vpis predstavlja za obhode kurentov, zlasti za njihove nosilce, ki ohranjajo to edinstveno nesnovno kulturno dediščino človeštva”.
